O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 196)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Poenostavljena prisilna poravnava in izvršitev slovenske sodne odločbe v Avstriji

dr. Jorg Sladič, 16.5.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni kolizijski predpisi

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 19/2019V avstrijski strokovni literaturi je bil marca 2019 objavljen sklep avstrijskega Vrhovnega sodišča v zadevi 3 Ob 30/18k z dne 27. junija 2018. Poleg tematike, ki se nanaša na razmerje med pravnimi sredstvi, s katerimi se izpodbija priznanje tuje sodne odločbe, in pravnimi sredstvi v izvršilnem postopku, je poseben pomen te odločbe tudi v obravnavanju slovenskih izvršljivih dajatvenih odločb. Šlo je za izvršitev pravnomočnega slovenskega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - koneksnost terjatev

Avtor ni naveden, 16.5.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2019Pogoj koneksnosti terjatev po 631. členu OZ je podan takrat, ko se terjatev podizvajalca do izvajalca in terjatev izvajalca do naročnika nanašata na ista dela in ne zgolj na dela, opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Finančna preiskava po ZFU in ZOPNI

dr. Benjamin Flander, 16.5.2019

Davčne službe, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Benjamin Flander, Pravna praksa, 19/2019Institut finančne preiskave je v slovenskem pravnem redu urejen v dveh zakonih: v Zakonu o finančni upravi (ZFU) in Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Normativna ureditev in izvajanje tega pomembnega instrumenta davčno-finančnega nadzora in varstva pridobivanja premoženja na zakonit način dvigujeta precej prahu. Nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da je ureditev finančne preiskave v obeh omenjenih predpisih pomanjkljiva, da je preiskava tajna, da preiskovanci med postopkom preiskave nimajo pravice do informiranja in izjave ter ravno tako ne učinkovitega pravnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Sporen videonadzor v čakalnici

Sonja Strle, 16.5.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 19/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o dopustnosti uvedbe videonadzora v čakalnici območne organizacijske enote z namenom lažjega poslovanja s strankami. Videonadzor bi se izvajal tako, da se slika ne bi snemala (podatki se torej ne bi hranili), uporabljal pa bi se za namene spremljanja števila strank v čakalnici, ki se do sedaj preverja s fizičnim odpiranjem vrat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Zloraba slabotne osebe: kriminalistični in kazenskopravni vidiki

Patricij Maček, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2019O zlorabah slabotnih oseb so govorili udeleženci posveta z naslovom Zloraba slabotne osebe: kriminalistični in kazenskopravni vidiki, ki je potekal 17. aprila 2019 na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - SOČA. Dogodek je organizirala Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Pojasnilna dolžnost pri posojilih v švicarskih frankih

Urša Ravnikar Šurk, 16.5.2019

Banke, zavodi, Obligacije

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2019Na letnem občnem zboru Pravniškega društva Ljubljana, ki je potekal 18. aprila 2019 v ljubljanskem City Hotelu, sta o kreditnih pogodbah v švicarskih frankih predavala prof. dr. Miha Juhart s PF Univerze v Ljubljani in odvetnik dr. Jorg Sladič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Omejitve sodnikove izbire kazenske sankcije za spolna kazniva dejanja

dr. Boštjan Polegek, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 19/2019Sodnikov razlagalni prostor v materialnem kazenskem pravu vključuje izbiro in odmero kazenske sankcije ter odločanje o alternativnih načinih izvršitve kazni, kar v sodobnosti omogoča ustrezno tehtanje med obema vidikoma prevencije kot namenu kaznovanja. Ob precej ohlapnih zakonskih merilih za kazensko sankcioniranje se sodni praksi prepušča veliko možnosti za vsakokratno uravnoteženje garantne in preventivne funkcije kazenskega prava s prizadevanjem za pravično sodbo. To pa ne velja za vsa predpisana kazniva dejanja: pri nekaterih izmed njih je zakonodajalec predvidel restriktivnejšo sodno individualizacijo kazenske sankcije. Take omejitve so v aktualnem kazenskem zakonu izrazite pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Pravni položaj nepoplačanih upnikov

Petra Zupančič, 17.5.2018

Civilni sodni postopki

Petra Zupančič, Pravna praksa, 19/2018Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 12. aprila 2018 potekala okrogla miza z naslovom Izvršilni postopek ter postopek za izdajo plačilnega naloga v teoriji in praksi, pri čemer smo se v razpravi dotaknili predvsem problematike položaja upnikov v izvršilnih postopkih v skladu z novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L) in vpliva povečanega števila stečajev gospodarskih družb na izvršilne postopke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Domet prepovedi reformatio in peius

mag. Luka Vavken, 17.5.2018

Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 19/2018"Če je podana pritožba samo v obtoženčevo korist, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije."Redki so pravni instituti, ki v tako kratki in na videz povsem enostavni besedni zvezi skrivajo tako zapleteno in v dogmatiki slovenskega kazenskega postopka relativno slabo obdelano tematiko, kot to velja za prepoved spremembe na slabše - prepoved reformatio in peius. Namen obravnavanega prispevka ni najti odgovor na vsa zahtevna vprašanja, povezana s tem institutom, temveč po kratki teoretični predstavitvi na podlagi konkretnega primera prikazati, kakšne posledice ima uporaba te prepovedi za pravni oziroma dejanski položaj obtoženca, hkrati pa zgolj podkrepiti že znano dejstvo, da pravo ni podobno matematični enačbi, ki omogoča eno samo, edino pravilno rešitev. Pri uporabi prava je praviloma možnih več različnih rešitev nastale situacije, pravilnejša (ne pa edina mogoča) pa je tista, ki je bolj prepričljiva, skladnejša s pravili formalne logike, ki obravnavano vprašanje osvetljuje skozi prizmo različnih razlagalnih metod in ki je ne nazadnje bližja splošnemu pojmovanju pravičnosti v družbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Benedik proti Sloveniji

Primož Križnar, 17.5.2018

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 19/2018Švicarski organi pregona so opravili sistematični pregled vsebine komunikacij uporabnikov mreže Razorback in pri tem ugotovili, da so si določeni uporabniki izmenjevali tudi datoteke, ki so vsebovale otroško pornografijo. Komunikacija je potekala prek programa eMule, ki pa je drugim uporabnikom (tudi švicarski policiji) omogočal pregled IP-naslovov tistih, ki so si datoteke delili. Med temi naslovi je bil tudi IP-naslov, ki je pripadal slovenskemu telekomunikacijskemu operaterju. Švicarska policija je zato ta IP-naslov posredovala slovenski policiji, ki je na podlagi tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) od telekomunikacijskega operaterja pridobila podatek, komu je bil v času deljenja datotek IP-naslov dodeljen. Odgovor operaterja z navedbo imena, priimka in naslova prebivališča je sum izvršitve kaznivega dejanja osredotočil na pritožnika, ki je bil kasneje pred slovenskimi sodišči spoznan za krivega kaznivega dejanja posesti in prikazovanja pornografskega gradiva mladoletnih oseb po tretjem odstavku 187. člena Kazenskega zakonika (KZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Zavarovalniška goljufija

dr. Aleš Vodičar, 17.5.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Vodičar, Pravna praksa, 19/2018Slovenija je z uveljavitvijo Kazenskega zakonika leta 2008 (KZ-1) v drugem odstavku 211. člena inkriminirala novo obliko kaznivega dejanja goljufije, tako imenovano zavarovalniško goljufijo. Besedilo drugega odstavka tega člena se glasi: "Kdor z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Glavobol ob težkih kazenskih zadevah

dr. Marko Novak, 17.5.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 19/2018V zadnjem času je odmevalo ukrepanje ministra za pravosodje v zadevi TEŠ zaradi zamudnega postopka, zavoljo dolgotrajnosti postopka je prek kratkim zastarala zadeva Serming, v kateri je bil obdolžen koprski župan Popović. Tema primeroma bi lahko dodali še kaj odmevnih, predvsem kazenskih zadev, katerih dolžina postopkov buri duhove splošne javnosti in ki dajejo medijem obilico materiala za poročanje ter - praviloma - kritiziranje prepočasnega delovanja sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Uporaba podobe znane osebe v videoigri

dr. Klemen Pohar, 17.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 19/2018Izdelki, ki jih povezujemo z znanimi osebami, se bolje prodajajo. To je znano že vsaj od 18. stoletja, ko so britanske plemiške dame začele dovoljevati rabo svojega imena za kozmetične izdelke. Do razcveta področja tržnega unovčenja osebnosti pa je prišlo z razvojem množičnih medijev in zabavne industrije. Velik del dohodkov franšize Star Wars na primer izvira prav iz trženja likov iz istoimenskih filmov. Svojo podobo so uspešno unovčili tudi igralci iz številnih drugih filmov (na primer o Jamesu Bondu), v začetku 80. let prejšnjega stoletja pa so tudi glasbene zvezde začele obsežno unovčevati svojo slavo z licenciranjem svojih imen in podob za uporabo na raznih izdelkih. Ker lahko uporaba podob znanih oseb znatno pospeši prodajo izdelka, niso redke tudi nedovoljene uporabe njihovih podob. Da je prišlo do nedovoljene uporabe njene podobe, je bila v predstavljeni zadevi prepričana tudi ameriška igralka in pevka Lindsay Lohan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Zamujena, zapravljena priložnost ali (kar) nerešen predmet ustavne pobude?

mag. Aleksander Karakaš, 17.5.2018

Sodišča, Splošni državni akti, simboli in prazniki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 19/2018V Pravni praksi št. 7-8/2018 je bil objavljen evidenčni stavek odločbe Ustavnega sodišča v zadevi U-I-225/16 z dne 6. decembra 2017 glede načina imenovanja vrhovnih sodnikov. Ker je tako iz povzetega dela kot tudi iz celotne odločbe, z izjemo ločenih mnenj, možno razumeti, da je bila z zavrnjeno ustavno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 21. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) "zahtevana" pravica do zasedbe položaja vrhovnega sodnika, sem v dogovoru z urednikom ustrezno priredil besedilo ustavne pobude, da bi zainteresiranemu bralcu omogočil oceno, kaj vse je bilo s pobudo dejansko zahtevano in koliko tega je bilo po primerjavi z odločbo dejansko rešeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Objava posnetkov športnih sodnikov

Matej Vošner, 17.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 19/2018Ali sta dopustni javna objava slik in posnetkov sodnikov s posameznih tekem na socialnih omrežjih ter uporaba na izobraževalnih seminarjih sodnikov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Dogovor o pogodbeni kazni - konkurenčna klavzula - zavarovalni zastopnik

Avtor ni naveden, 17.5.2018

Delovna razmerja, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2018V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen; takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Ali ZKolT prinaša manj množičnih oškodovanj?

Cvetka Horvat, 17.5.2018

Obligacije, Sodišča

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 19/2018Ob aktualnih vsakodnevnih temah škodljivih ravnanj avtomobilskih gigantov nasproti potrošnikom in ob novici, da je tudi Zveza potrošnikov Slovenije vložila skupinsko tožbo proti avtomobilskemu gigantu, kar se je že zgodilo v drugih državah po Evropi in ZDA, je 21. aprila 2018 začel veljati Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Pes v skupnih prostorih

dr. Nana Weber, 17.5.2018

Lastnina in druge stvarne pravice, Veterina (zdravstveno varstvo živali)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 19/2018V večstanovanjski stavbi je etažna lastnica samovoljno (brez soglasja drugih etažnih lastnikov) s kovinsko ograjo zagradila del skupnega hodnika pred svojim stanovanjem in si v njem uredila pesjak. Hodnik je del skupnih prostorov, iz njega pa se dostopa v še eno stanovanje. V zagrajeni del hodnika (pesjak) je etažna lastnica naselila psa mešanca večje rasti (na primer doberman), ki ni dresiran. Prav tako je izjemno agresiven in krvoločen. Pes laja, renči in se zaganja v ograjo vsakokrat, ko pride kdo mimo. Še posebej agresivno se odziva na otroke. Površina skupnega hodnika je približno 6 m2, nezagrajenega dela, od koder se vstopa v drugo stanovanje, pa je ostalo le 1,5 m2. Stanovalci tega stanovanja moramo tako vsakokrat čisto blizu mimo pesjaka, pes pa laja, renči in se zaganja v ograjo. Ograja ne deluje varna, saj ima navpične prečke na široko nameščene tako, da lahko pes čeznje potisne gobec, zaklenjena pa je le s kolesarsko ključavnico. Stanovalci se počutimo zelo ogrožene, poleg tega pa nas moti tudi nenehni lajež.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Za učinkovito in prodorno kaznovalno politiko

Drago Šketa, 18.5.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Drago Šketa, Pravna praksa, 19/2017Temeljno vodilo pri pripravi vizije dela državnega tožilstva RS za naslednjih šest let je bilo poskusiti odgovoriti na vprašanje, kako lahko tožilstvo kot organ pregona pripomore k izboljšanju gospodarskih in socialnih razmer v državi ter s tem k ustreznemu ekonomsko-družbenemu razvoju in blaginji družbe. Povečana učinkovitost pregona, ki se kaže kot hitro, kakovostno in uspešno reševanje kazenskih zadev, namreč igra pomembno vlogo v različnih segmentih družbenega življenja, zaradi česar je treba politiko pregona oblikovati tako, da usmeri državna tožilstva, da s svojim delom še naprej pripomorejo k ustvarjanju neodvisnega, učinkovitega in pravičnega pravosodja. Pri tem je treba stremeti k uravnoteženemu delovanju zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, vse v interesu krepitve pravne in socialne države. V zadnjem času se je namreč zaupanje v državne institucije zmanjšalo, zaradi česar bo v prihodnosti še toliko večja potreba po ciljno naravnanih ukrepih, ki bodo spremenili družbeno ozračje. Tožilstvo kot najbolj neposredno represiven obraz države je temeljni akter pri preganjanju kaznivih dejanj, ki so za družbo najbolj nesprejemljiva, zaradi česar javnost toliko bolj pričakuje hitro in uspešno reševanje kazenskih zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 18.5.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 19/2017Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Willem C. Vis Moot - mednarodno tekmovanje v poznavanju gospodarske arbitraže

Lena Šutanovac, 18.5.2017

Sodišča

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 19/2017Willem C. Vis Moot (Vis Moot) je vsakoletno mednarodno študentsko tekmovanje iz poznavanja mednarodnega gospodarskega prava in arbitražnega postopka. Slovenski študenti se tekmovanja udeležujejo že od leta 1998, ko je ljubljanska Pravna fakulteta prvič sestavila ekipo in sodelovala pri tekmovanju na Dunaju, ki se ga je tedaj udeležilo okoli 100 univerz.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Ženitna pogodba - novost v slovenski družinski zakonodaji

Denis Potočnik, 18.5.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

Denis Potočnik, Pravna praksa, 19/2017Slovenija spada med države, ki že od nekdaj dajejo velik pomen tradicionalnemu pojmovanju družine in zakonske zveze. Iz tega izhodišča izhaja tudi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki se uporablja še do 15. aprila 2019. Ta opredeljuje zakonsko zvezo kot z zakonom urejeno življenjsko skupnost moškega in ženske. Določbe zakona, ki urejajo zakonsko zvezo, so kogentne narave in z izjemo posameznih določb glede preživljanja zakonca in upravljanja s skupnim premoženjem ne omogočajo svobodnega urejanja medsebojnih premoženjskih razmerij med zakoncema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Odločanje o ustavni pritožbi - zastaranje enkrat tako, drugič drugače

mag. Andrej Ferlinc, 18.5.2017

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 19/2017Prispevek je odziv na komentiranje vrhovne sodnice Barbare Zobec v prilogi PP, ki je kot predsednica senata v isti zadevi javno objavila svoje ločeno mnenje glede odločitve Vrhovnega sodišča v zadevi I Ips 2457/2010 z dne 22. decembra 2016. S to odločitvijo je Vrhovno sodišče RS namreč zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi II K 2457/2010 z dne 4. septembra 2015, s katerim je to sodišče ugotovilo, da je postopek zastaral, in ga je zato ustavilo. Okrajno sodišče se je glede na stališče Ustavnega sodišča oprlo na šesti odstavek 112. člena tedaj veljavnega KZ, ki je določal, da kazenski pregon zastara v vsakem primeru, če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje kazenskega pregona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Ekstradicijski pripor - utemeljen sum - razumljivost prevoda tuje listine

Avtor ni naveden, 18.5.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2017Zaključek o obstoju utemeljenega suma in opisu kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu, ne more temeljiti na prevodih listin, ki so nerazumljivi v tolikšni meri, da zaključek o utemeljenem sumu in opisu dejanja, očitanem obdolžencu, na njihovi podlagi sploh ni mogoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Rejništvo in stiki

mag. Nada Caharijaz Ferme, 18.5.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 19/2017Z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti staršev ali skrbnika, ki jih imajo po veljavni zakonodaji. To pomeni, da ostane staršem tisti del roditeljske pravice oziroma starševske skrbi, ki se ne nanaša na otrokovo varstvo, vzgojo in izobraževanje, saj ta del starševske skrbi prevzame rejnik. Starši pa še vedno zastopajo otroka, razen v primerih, ko ga v skladu z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD) izrecno zastopa rejnik. Tako je rejnik tisti, ki pridobiva informacije in sprejema odločitve, povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem, kot so vpogled v ocene, seznanitev z otrokovim šolskim uspehom, odhod otroka v šolo v naravi, odhod na počitnice, izbira otrokovega osebnega zdravnika in seznanitev z informacijami o otrokovem zdravstvenem stanju. Prav tako zakon izrecno določa, da je rejnik tisti, ki zastopa otroka v postopku izdaje osebne izkaznice. Staršem pa ostaneta še vedno tudi dolžnost preživljanja otroka in pravica do stikov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 19

Leto objave

2019(7) 2018(11) 2017(9) 2016(5)
2015(6) 2014(8) 2013(9) 2012(9)
2011(12) 2010(11) 2009(11) 2008(11)
2007(9) 2005(6) 2003(11) 2002(4)
2001(10) 1998(9) 1997(10) 1996(5)
1994(10) 1993(6) 1992(2) 1991(5)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov