O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 17
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 414)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Bogate procesne pravice obtožencev v kazenskem postopku

mag. Boštjan J. Turk, 29.8.2019

Kazenski postopek

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 32/2019Bil sem del generacije študentov, ki je bila pri predmetu Kazensko procesno pravo deležna mogočne propagande anglosaksonske različice tega prava, katerega bistvo je med drugim v pravni kreaciji sistema "enakosti orožij" (ang. equal powers) v odnosu med premočno državo na eni in ranljivejšim posameznikom na drugi strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N

mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Kako pravno zavezujoče nadomestiti vsebino sklepov Vlade o spornih vprašanjih iz Splošnih dogovorov v zdravstvu

dr. Katja Triller Vrtovec, 11.7.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Civilni sodni postopki

dr. Katja Triller-Vrtovec, Pravna praksa, 27/2019Vlada je na 31. redni seji dne 16. maja 2019 sprejela Sklep, s katerim je v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru v zdravstvu za leto 2019 (v nadaljevanju SD19) znižala zgornjo mejo, ko lahko družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni začne odklanjati opredeljevanje novih zavarovanih oseb. Meja za odklanjanje je bila znižana z 2.100 na 1.895 glavarinskih količnikov, čeprav mesečno povprečje na državni ravni za ambulanto družinske medicine presega obe števili in naj bi v juniju 2019 znašalo 2.436 glavarinskih količnikov. Sklep Vlade ne posega v obstoječe obračunske modele in način plačevanja zdravstvenih storitev. Nov obračunski model za financiranje dejavnosti družinske medicine s finančnimi posledicami naj bi bil opredeljen v Aneksu št. 2, ki naj bi ga Vlada sprejela julija 2019. Ker je Vlada sprejet sklep k Aneksu št. 1 kljub temu označila za pomemben korak k reševanju problematike družinske medicine, sem se vprašala, ali sprejetje Sklepa, ki nima finančnih posledic, prinaša vsaj kakšne pravne posledice bodisi v obliki splošne veljavnosti kot predpisa bodisi v obliki veljavnosti za stranke SD19. V ta namen sem preučila obstoječo ustavnosodno presojo in sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Pridobitev lastninske pravice pri prisilni prodaji v izvršbi in stečaju

dr. Matjaž Tratnik, 6.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 21-22/2019Načini pridobitve lastninske pravice se najpogosteje delijo na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne). Za prve je značilno, da lastninska pravica ne nastane na novo pri pridobitelju, temveč se pridobi od predhodnika (odsvojiteja, zapustnika), v enakem obsegu in z enakimi omejitvami, kot jo je imel predhodnik (npr. obremenjena s hipotekami in/ali služnostmi). Za izvirne načine pridobitve pa je značilno, da lastninska pravica pridobitelja nastane na novo. Pri tem ni pomembno, ali je že prej kdo imel na stvari lastninsko pravico ali ne. Če jo je imel, jo pridobitelj pridobi ne glede na voljo prejšnjega lastnika (brez njegove volje in sodelovanja) in načeloma brez omejitev oziroma bremen (npr. priposestvovanje, prilastitev, najdba, najdba zaklada, prirast, spojitev, pomešanje, izdelava nove stvari, pridobitev lastninske pravice na plodovih in pridobitev od nelastnika po 64. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ali na podlagi drugih zakonov ter pridobitev z odločbo državnega organa - bodisi administrativnega organa bodisi sodišča).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kdaj do učinkovitejših sodišč?

mag. Boštjan J. Turk, 28.3.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 13/2019Krilatica, da s(m)o Slovenci odlični teoretiki in slabši praktiki, se odraža tudi na področju pravosodja. Ministrstvo za pravosodje se namreč že od leta 2016 neuspešno usklajuje s sodno vejo oblasti glede reforme v smeri zmanjševanja števila sodišč. Danes lahko ugotovimo, da zanjo niso pripravljene niti normativne podlage, kar pomeni, da smo še daleč od uresničitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Odločitve Košarkarskega arbitražnega razsodišča - konflikt med načeloma ex aequo et bono in pacta sunt servanda

Blaž Tomažin Bolcar, 21.3.2019

Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 12/2019Pred kratkim je odvetniška družba Martens iz Münchna, ki vodi sekretariat Košarkarskega arbitražnega razsodišča (Basketball Arbitral Tribunal, BAT), organizirala prvo konferenco uporabnikov. Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen izmenjavi izkušenj pri uporabi arbitražnega postopka za reševanje sporov med deležniki v košarki in tudi predlogu izboljšav postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pogodbene muke kolektivnih športov v Sloveniji

Blaž Tomažin Bolcar, 14.3.2019

Delovna razmerja, Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 11/2019Pogodbe med klubi in športniki so nekaj specifičnega. Prvič zato, ker ne gre za (običajno) delovnopravno razmerje, drugič pa zato, ker pri nas na tem področju malodane vlada zakon ulice. Večina slovenskih vrhunskih športnikov je v prekarnih razmerjih s svojimi delodajalci (klubi). Srečna je lahko le peščica vrhunskih športnikov, ki jim država ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča zaposlitev v vojski oziroma policiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Neizmerna lahkotnost športnega agentstva

Blaž Tomažin Bolcar, 21.2.2019

Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 8/2019Kaj vse je v Sloveniji potrebno, da lahko posameznik deluje kot športni agent? Nič, razen dejstva, da je polnoleten in poslovno sposoben. Nobena izmed nacionalnih panožnih zvez v Sloveniji namreč ne predpisuje pravil glede pridobitve licence oziroma naziva "agent" oziroma kakršnihkoli pravil, ki bi jih agentje morali spoštovati pri opravljanju svojega poklica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Člen 154 ZKP na gladini razburkanega oceana

mag. Jasmina A. Tabaković, 17.1.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 3/2019Malokdo zna pluti po vodah, ki vlečejo v globine, in le pravi pomorščaki znajo krmariti in ulov na barkači varno pripeljati v pristan. Ker se je v zvezi z zadevami, ki jih obravnava državno tožilstvo, postavilo vprašanje ustavnosti, je generalni državni tožilec RS kot privilegirani predlagatelj na Ustavnem sodišču RS zahteval oceno ustavnosti 153. in 154. člena ZKP s predlogoma za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb in za absolutno prednostno obravnavo. Ustavno sodišče RS je predlogoma ugodilo in s sklepom U-I-462/18 z dne 13. decembra 2018 v izogib možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic soglasno zadržalo izvrševanje prvih treh povedi drugega odstavka 154. člena ZKP do končne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Odvetniška etika na hudi preizkušnji

mag. Boštjan J. Turk, 17.1.2019

Odvetništvo in notariat

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 3/2019V življenju so trenutki, ki se človeku trdno vtisnejo v spomin za vse življenje. Običajno so to življenjske prelomnice (konec služenja vojaškega roka, matura, diploma, rojstvo otroka), ni pa nujno. Nekateri trenutki so sami po sebi veličastni, če jih človek kot take začuti. Enega izmed takih sem doživel v začetku leta 1993 ob podelitvi diplom na Pravni fakulteti v Ljubljani. Šlo je za zaprisego, ki smo jo morali novopečeni diplomirani pravniki obljubiti javnosti, in sicer da bomo tako v svojih profesionalnih karierah kot tudi v življenju nasploh vselej stremeli k poštenosti in da se bomo vselej zavzemali in borili za ohranjanje pravične družbe in pravne države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Kazenskopravni vidik nadomestnega materinstva

mag. Jasmina A. Tabaković, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 44/2018Vse več slovenskih parov se po neuspešni oploditvi z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji zateka h klinikam po Evropski uniji ali se jih celo odloči za otroka s pomočjo nadomestne matere v Ukrajini, ki ima liberalno urejeno nadomestno (surogatno) materinstvo. Pri tem se ne zavedajo, da lahko zapadejo v območje kaznivosti, zato se odpirajo vprašanja, ali bi v primerih nadomestnega materinstva lahko šlo za kazniva dejanja ter ali lahko in ob katerih pogojih lahko izkoriščanje nadomestnega materinstva razumemo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Predlog sprememb tarif za delo izvršiteljev

Štolfa Luka, Teršek Andraž, 12.7.2018

Civilni sodni postopki

Luka Štolfa, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 27/2018Tarifa je bila objavljena 5. februarja 2003, pred petnajstimi leti. Določa način odmere in obračunavanja plačila za delo izvršitelja, povračila stroškov v zvezi z delom izvršiteljev, plačila varščine in plačila dela izvršiteljev. Vsebuje štiri načine za odmero plačila za izvršilna dejanja, in sicer: po vrednosti terjatve, po vrednosti zarubljene stvari ali pravice, po porabljenem času in v stalnem znesku. Vsa plačila v tarifi so izražena v točkah. Vrednost točke je bila leta 2003 določena na tedanjih 50 tolarjev. Kasneje je bila pri delu izvršiteljev uporabljena evrska protivrednost 0,2086 evra - do sprejetja Pravilnika o spremembah Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Ta je tarifo popravil oziroma zaokrožil vrednost točke v evrsko obliko na 0,21 evra in uskladil nekaj drugih členov z veljavno zakonodajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Svoboda izražanja v postfaktični družbi

dr. Andraž Teršek, 24.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 20-21/2018Urednikovo povabilo k branju nove knjige (Teršek, A. (ur.): Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi. Filozofske, teoretične in praktične refleksije. GV založba, Ljubljana 2018; več avtorjev).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Potrebna skrbnost strank v pravdnem postopku pred in po sprejetju novele ZPP-E

dr. Urška Tadina, 19.4.2018

Civilni sodni postopki

dr. Urška Tadina, Pravna praksa, 15/2018Sodobne procesnopravne razprave v zadnjem času vse več pozornosti namenjajo ravnanju strank v postopku oziroma njihovi izkazani potrebni skrbnosti. Pomembnost problematike med drugim potrjuje njena povezava z razpravnim načelom, po katerem je dolžnost strank, da v postopku prvenstveno same zatrjujejo relevantna dejstva in predložijo oziroma predlagajo za njihovo dokazovanje ustrezne dokaze. Izkazana potrebna skrbnost strank postane pogosto aktualna tudi takrat, ko se v postopku postavi vprašanje dolžne, koristne ali celo nujne aktivne vloge sodnika v okviru izvrševanja njegove razjasnjevalne oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

V kazenskem pravu ne sme biti bližnjic!

dr. Andraž Teršek, 12.4.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 14/2018Seveda ne vem, ali bo čez čas obsodilna sodba v zadevi Tošić in ostali obsojenci morda razveljavljena - pred Ustavnim sodiščem. Obstajajo pa stvarno utemeljeni razlogi, ki te možnosti z gotovostjo ne izključujejo. A tu tega vprašanja ne naslavljam neposredno. Tudi v tem primeru se mi zdi bistveno tisto, kar je v ozadju, nezapisano in neizrečeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

19 dni, brez počitnic

dr. Andraž Teršek, 29.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 12-13/2018Uvodno vprašanje bi lahko bilo: če se dobri poznavalci prava državne ureditve in ustavniki ne uspemo učinkovito zediniti o tem, kaj točno pravi ustava o poti do predčasnih volitev, ali to pomeni, da je zmanjkalo pravil? Res je, da slovenska ustava ni dovolj natančna v tistih določbah, ki v poglavju "Vlada" naslavljajo vprašanje odstopa predsednice oziroma predsednika vlade in predčasne razpustitve parlamenta. A sama po sebi to ni ne pravno nevzdržna ne pravno nepremostljiva okoliščina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Zasedenost zaporov se zmanjšuje

Toni Tovornik, 29.3.2018

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Toni Tovornik, Pravna praksa, 12-13/2018Slovenski zapori po podatkih za leto 2016 niso prenapolnjeni, imamo pa daleč najvišjo stopnjo samomorov med zaporniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Obljubljene reorganizacije sodišč ne bo

Toni Tovornik, 22.2.2018

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 7-8/2018Ministrstvo za pravosodje se je več kot dve leti ukvarjalo z reorganizacijo mreže sodišč, a je v tem mandatu ne bo uspelo izpeljati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Izbrisani vložili 331 tožb

Toni Tovornik, 25.1.2018

Obligacije

Toni Tovornik, Pravna praksa, 3-4/2018Izbrisanim so bile do konca leta 2017 v upravnih postopkih priznane odškodnine v skupnem znesku 26,4 milijona evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

K predlogu zakona o strokovnih pomočnikih sodstva

mag. Evelin Pristavec Tratar, 18.1.2018

Sodišča

mag. Evelin Pristavec-Tratar, Pravna praksa, 2/2018Vlada Republike Slovenije je na seji dne 11. januarja 2017 potrdila besedilo predloga novega Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT). Predlog ZSICT med cilji zasleduje sistemsko ureditev statusnih in organizacijskih vsebin s tega področja v enovitem predpisu, zagotavlja visoko raven kakovosti izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj, s sorazmernimi ukrepi krepi odgovornost strokovnih pomočnikov sodstva, stroki omogoča večjo in določnejšo vlogo pri obravnavi strokovnih vprašanj ter skuša na nezapleten in učinkovit način omogočiti izvajanje predvidenih procesov tako, da bo hkrati zagotovljena tudi pravna varnost licenciranih strokovnjakov. Vsi navedeni cilji vsekakor niso brez širšega ozadja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Medijski pravili "must-carry" in "must-offer" v razmerju do avtorske in sorodnih pravic

dr. Miha Trampuž, 18.1.2018

Intelektualna lastnina

dr. Miha Trampuž, Pravna praksa, 2/2018Posamezna pravna področja so bolj ali manj zaokroženi in celoviti sklopi pravil, ki urejajo določen segment družbe glede na njegove značilnosti, potrebe in namene. Posebna vprašanja se lahko odprejo, kadar pride do soočenja, prekrivanja ali celo konfrontacije dveh različnih pravnih področij. Tak primer je razmerje med medijskim in avtorskim pravom, ki se posebej izostri pri medijskem pravilu o obveznosti (kabelskega) prenosa RTV-programov posebnega pomena oziroma pri t. i. pravilih "must-carry" in "must-offer". Postavlja se vprašanje, ali lahko medijsko pravo poseže v ali celo preseže sistem avtorskega prava tako, da se določena avtorska pravica ne upošteva in ne izvaja. Odgovor na to vprašanje skušam poiskati v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Pregon bančne kriminalitete

Toni Tovornik, 18.1.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Banke in hranilnice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 2/2018Specializirano državno tožilstvo ima polne roke dela z zadevami s področja bančne kriminalitete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Lani končanih nekaj odmevnih zadev

Toni Tovornik, 11.1.2018

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 1/2018Preteklo leto so zaznamovale obsodbe v zadevah Novič, jeseniška deklica in umor na Facebooku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Zmanjševanje zaostankov in skrajševanje časa reševanja pomembnejših zadev

Toni Tovornik, 21.12.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 49-50/2017Pretekli četrtek je predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič na konferenci za medije izpostavil nadaljevanje zmanjševanja deleža nerešenih zadev v slovenskem sodstvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Avtentična razlaga ZKP

Toni Tovornik, 7.12.2017

Kazenski postopek

Toni Tovornik, Pravna praksa, 47/2017Državni zbor je pretekli teden sprejel avtentično razlago četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 17 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(4) 48(10) 47(4) 46(8)
45(6) 45-46(1) 44(10) 43(2)
42(3) 42-43(3) 41(1) 41-42(3)
40(1) 40-41(3) 39(1) 39-40(6)
38(6) 38-39(1) 37(5) 36(6)
36-37(2) 35(8) 34(7) 33(6)
33-34(2) 32(5) 32-33(1) 31(1)
31-32(5) 30(1) 30-31(4) 29(3)
29-30(5) 28(4) 28-29(4) 27(7)
27-28(3) 26(11) 26-27(1) 25(5)
25-26(1) 24(4) 24-25(4) 23(9)
23-24(3) 22(7) 22-23(2) 21(7)
Več...

Leto objave

2019(10) 2018(13) 2017(45) 2016(6)
2015(2) 2014(4) 2013(12) 2012(14)
2011(34) 2010(36) 2009(22) 2008(30)
2007(14) 2006(15) 2005(11) 2004(30)
2003(25) 2002(16) 2001(14) 2000(9)
1999(13) 1998(9) 1997(6) 1996(7)
1995(8) 1994(3) 1993(2) 1992(2)
1991(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov