O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 17
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 422)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Prodor evropskega tožilca v Zakon o kazenskem postopku

mag. Jasmina A. Tabaković, 26.3.2020

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 12/2020Če smo v obdobju zadnjih dvajsetih let razpravljali ter pisali predloge in pripombe k novelam Zakona o kazenskem postopku (ZKP), je v letu 2020 prišel trenutek, ki bo spremenil sistem preiskave storilcev kaznivih dejanj. Premika perspektive (še) ne bo prinesel nov model kazenskega postopka (kot nekoč predviden s predlogom ZKP-1), ampak nadnacionalni organ, Evropsko javno tožilstvo (EJT), h kateremu je z namenom medsebojnega okrepljenega sodelovanja v boju proti kaznivim dejanjem na škodo finančnih interesov Unije pristopila tudi Slovenija. Od uveljavitve zadnje novele ZKP-N je minilo šele nekaj mesecev, vendar morajo države članice do začetka delovanja EJT, ki se predvideva konec leta, omogočiti delovanje evropskega tožilca, ki bo na nacionalnih tleh pristojen za preiskave, pregon in obtožbo storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, v skladu z Direktivo (EU) 2017/1371 ter kaznivih dejanj, ki so z njimi neločljivo povezana. Uredba o EJT odpira vprašanja najprimernejše vključitve EJT v tradicije nacionalnih sistemov držav članic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Priposestvovanje služnosti v javno korist

Rok Lampret Leonardo, Toni Ana, 19.3.2020

Lastnina in druge stvarne pravice

Leonardo Rok Lampret, Ana Toni, Pravna praksa, 11/2020Služnost v javno korist je poseben institut stvarnega prava, ki je glede na vsebino še najbolj podoben nepravi stvarni služnosti, vendar z določenimi razlikami. Nepravo stvarno služnost ureja 226. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se smiselno uporablja tudi za služnost v javno korist. Služnost v javno korist pa ni novodobni institut, saj zametke tega instituta najdemo že v času ureditve v Občem državljanskem zakoniku (ODZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

COVID-19, dogodek višje sile?

Zwitter Tehovnik Jasna, Brus Domen, Klobasa Žan, 5.3.2020

Obligacije

dr. Jasna Zwitter-Tehovnik, Domen Brus, Žan Klobasa, Pravna praksa, 8-9/2020Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. januarja 2020 razglasila stanje izrednih razmer mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja v povezavi z izbruhom novega koronavirusa (SARS-CoV-2) in z njim povezane bolezni (COVID-19), vendar pa še ni razglasila stanja pandemije. Hkrati je večina držav najprej izdala varnostna opozorila glede potovanja na Kitajsko in še posebej za najbolj prizadeto regijo Hubej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Izredna naturalizacija in dvojno državljanstvo

Tratnik Matjaž, Weingerl Petra, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Matjaž Tratnik, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 6/2020V zadnjem času je bila precej medijske pozornosti deležna naturalizacija Angelike Mlinar v zvezi z njenim imenovanjem na položaj ministrice v slovenski vladi in njenim dvojnim državljanstvom. V tem prispevku bova problematiko izredne naturalizacije in dvojnega državljanstva postavila v okvire prava Evropske unije (EU) in mednarodnega prava. Najprej bova predstavila pravila EU o prostem gibanju oseb, ki državam članicam prepovedujejo razlikovanje na podlagi državljanstva, kar načeloma velja tudi za zaposlovanje v državnih organih. Vendar pa je tu dopustna izjema glede služb, za katere se zahteva posebna vez med državo in posameznikom oziroma njegovo službo, kot velja tudi za položaj ministra. Sledi predstavitev mednarodnopravnega načela nacionalne avtonomije na področju državljanstva, ki je priznano tudi v pravu EU. V okvir nacionalne avtonomije držav članic EU sodi tudi ureditev izredne naturalizacije po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), ki bo obravnavana v četrtem razdelku. Načelo nacionalne avtonomije je pogosto razlog za dvojno ali celo večkratno državljanstvo, o čemer bo govora v petem razdelku. O dvojnem državljanstvu bova spregovorila najprej na splošno v okvirih mednarodnega prava in prava EU, zatem pa se bova osredotočila na ureditev problematike dvojnega državljanstva v pravu Slovenije in Avstrije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Saj se vendar ni svet podrl, če niste bili izvoljeni

mag. Boštjan J. Turk, 23.1.2020

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 3/2020V življenju se veliko stvari vrti okrog samozavesti. V mislih imam tisto pristno, nezlagano samozavest, pri kateri človek sam pri sebi ve in čuti, da je v nečem res dober. Gre za vrhunski občutek, ki ga je težko opisati z besedami, še najlažje bi ga primerjal z ljubeznijo: človek nekoga ljubi, ker tako pač čuti in za tako ljubezen ni racionalne razlage. Tovrstna samozavest je bistveno drugačna od zaigrane samozavesti - od prevzetnosti, nadutosti, če želite. Pri slednji gre namreč za taktično igro, za marketinško strategijo. Za dober blef, za prazno slamo, zavito v estetski celofan. Ne rečem sicer, da taka zaigrana samozavest ne prinaša določenih rezultatov. Še posebej v okoljih, kjer kraljujejo zlagani, hinavski odnosi, je namreč cenjena vrednota in "blago" z nesporno tržno vrednostjo. A problem je, ker taka zlagana samozavest ne prinaša notranjega zadovoljstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Premalo samorefleksije pri sodnikih

mag. Boštjan J. Turk, 12.12.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 48/2019Pri slovenskih sodnikih sem že večkrat zasledil klanski elitizem. Ne takega, ki bi temeljil na humanistični, duhovni ali strokovni vrhunskosti, ampak gre za občutek večvrednosti, ki izvira iz golega statusa biti sodnik, ne glede na vrednostno podstat. Ta elitizem se manifestira v več oblikah. Denimo v pogostnosti zahtev za povišanje plač - četudi sodniške plače v resnici sploh niso slabe -, v nenavadni grobosti, s katero nekateri sodniki izražajo svojo položajno avtoriteto, v medsebojnem trepljanju po ramenih, češ, mi smo dobri, samo laična "raja" nas ne razume ... še najbolj pa v zelo subjektivni interpretaciji sodniške neodvisnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

K nekemu ločenemu mnenju (1. del)

Franc Testen, 28.11.2019

Tujci, Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 46/2019Ustavno sodišče je dne 18. septembra 2019 izdalo odločbo, v kateri je na zahtevo Varuha človekovih pravic presojalo ustavno skladnost več določb Zakona o tujcih (ZTuj-2). Razveljavilo je določbe treh stavkov 10.b člena Zakona. Dvojni doktor, ustavni sodnik Klemen Jaklič (v nadaljevanju KJ), je glasoval proti sprejeti odločitvi in podal odklonilno ločeno mnenje (v nadaljevanju LM). Nosilni, zame zelo sporni razlog za sodnikov glas proti sprejeti odločitvi predstavlja teza sodnika KJ, da izpodbijana ureditev ščiti migrante in prebivalce Slovenije pred sistemskim masovnim mučenjem, do katerega bi lahko prišlo, če bi slovenske oblasti ob množičnem prihodu migrantov spoštovale predpise o mednarodni zaščiti. Posebnost tega ločenega mnenja je še Dodatek, v katerem je sodnik razkril nekatere okoliščine, ki so spremljale postopek odločanja v tej zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Pravnoorganizacijska oblika organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic

Trpin Gorazd, Kovšca Pušenjak Ingrid, 14.11.2019

Intelektualna lastnina

dr. Gorazd Trpin, mag. Ingrid Kovšca-Pušenjak, Pravna praksa, 44/2019Pravnoorganizacijska oblika je pravni temelj vsake organizacije. Z njo sporoča drugim organizacijam in fizičnim osebam, s kom sodelujejo, poslujejo ali se vanje vključujejo. Glede na to je jasna opredelitev pravnoorganizacijske oblike bistvena za delovanje katerekoli organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Kaj sodi v pristojnost specializiranega oddelka in kdo o tem odloča

mag. Ana Testen, 26.9.2019

Sodišča

mag. Ana Testen, Pravna praksa, 36/2019Od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J), s katerim so pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč začeli delovati specializirani oddelki, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanjih (v nadaljevanju: specializirani oddelek), obstaja neenotna praksa o tem, kdaj je za sojenje pristojen specializirani oddelek in kdo ter s čim o tem odloča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Bogate procesne pravice obtožencev v kazenskem postopku

mag. Boštjan J. Turk, 29.8.2019

Kazenski postopek

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 32/2019Bil sem del generacije študentov, ki je bila pri predmetu Kazensko procesno pravo deležna mogočne propagande anglosaksonske različice tega prava, katerega bistvo je med drugim v pravni kreaciji sistema "enakosti orožij" (ang. equal powers) v odnosu med premočno državo na eni in ranljivejšim posameznikom na drugi strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N

mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Kako pravno zavezujoče nadomestiti vsebino sklepov Vlade o spornih vprašanjih iz Splošnih dogovorov v zdravstvu

dr. Katja Triller Vrtovec, 11.7.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Civilni sodni postopki

dr. Katja Triller-Vrtovec, Pravna praksa, 27/2019Vlada je na 31. redni seji dne 16. maja 2019 sprejela Sklep, s katerim je v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru v zdravstvu za leto 2019 (v nadaljevanju SD19) znižala zgornjo mejo, ko lahko družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni začne odklanjati opredeljevanje novih zavarovanih oseb. Meja za odklanjanje je bila znižana z 2.100 na 1.895 glavarinskih količnikov, čeprav mesečno povprečje na državni ravni za ambulanto družinske medicine presega obe števili in naj bi v juniju 2019 znašalo 2.436 glavarinskih količnikov. Sklep Vlade ne posega v obstoječe obračunske modele in način plačevanja zdravstvenih storitev. Nov obračunski model za financiranje dejavnosti družinske medicine s finančnimi posledicami naj bi bil opredeljen v Aneksu št. 2, ki naj bi ga Vlada sprejela julija 2019. Ker je Vlada sprejet sklep k Aneksu št. 1 kljub temu označila za pomemben korak k reševanju problematike družinske medicine, sem se vprašala, ali sprejetje Sklepa, ki nima finančnih posledic, prinaša vsaj kakšne pravne posledice bodisi v obliki splošne veljavnosti kot predpisa bodisi v obliki veljavnosti za stranke SD19. V ta namen sem preučila obstoječo ustavnosodno presojo in sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Pridobitev lastninske pravice pri prisilni prodaji v izvršbi in stečaju

dr. Matjaž Tratnik, 6.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 21-22/2019Načini pridobitve lastninske pravice se najpogosteje delijo na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne). Za prve je značilno, da lastninska pravica ne nastane na novo pri pridobitelju, temveč se pridobi od predhodnika (odsvojiteja, zapustnika), v enakem obsegu in z enakimi omejitvami, kot jo je imel predhodnik (npr. obremenjena s hipotekami in/ali služnostmi). Za izvirne načine pridobitve pa je značilno, da lastninska pravica pridobitelja nastane na novo. Pri tem ni pomembno, ali je že prej kdo imel na stvari lastninsko pravico ali ne. Če jo je imel, jo pridobitelj pridobi ne glede na voljo prejšnjega lastnika (brez njegove volje in sodelovanja) in načeloma brez omejitev oziroma bremen (npr. priposestvovanje, prilastitev, najdba, najdba zaklada, prirast, spojitev, pomešanje, izdelava nove stvari, pridobitev lastninske pravice na plodovih in pridobitev od nelastnika po 64. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ali na podlagi drugih zakonov ter pridobitev z odločbo državnega organa - bodisi administrativnega organa bodisi sodišča).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kdaj do učinkovitejših sodišč?

mag. Boštjan J. Turk, 28.3.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 13/2019Krilatica, da s(m)o Slovenci odlični teoretiki in slabši praktiki, se odraža tudi na področju pravosodja. Ministrstvo za pravosodje se namreč že od leta 2016 neuspešno usklajuje s sodno vejo oblasti glede reforme v smeri zmanjševanja števila sodišč. Danes lahko ugotovimo, da zanjo niso pripravljene niti normativne podlage, kar pomeni, da smo še daleč od uresničitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Odločitve Košarkarskega arbitražnega razsodišča - konflikt med načeloma ex aequo et bono in pacta sunt servanda

Blaž Tomažin Bolcar, 21.3.2019

Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 12/2019Pred kratkim je odvetniška družba Martens iz Münchna, ki vodi sekretariat Košarkarskega arbitražnega razsodišča (Basketball Arbitral Tribunal, BAT), organizirala prvo konferenco uporabnikov. Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen izmenjavi izkušenj pri uporabi arbitražnega postopka za reševanje sporov med deležniki v košarki in tudi predlogu izboljšav postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pogodbene muke kolektivnih športov v Sloveniji

Blaž Tomažin Bolcar, 14.3.2019

Delovna razmerja, Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 11/2019Pogodbe med klubi in športniki so nekaj specifičnega. Prvič zato, ker ne gre za (običajno) delovnopravno razmerje, drugič pa zato, ker pri nas na tem področju malodane vlada zakon ulice. Večina slovenskih vrhunskih športnikov je v prekarnih razmerjih s svojimi delodajalci (klubi). Srečna je lahko le peščica vrhunskih športnikov, ki jim država ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča zaposlitev v vojski oziroma policiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Neizmerna lahkotnost športnega agentstva

Blaž Tomažin Bolcar, 21.2.2019

Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 8/2019Kaj vse je v Sloveniji potrebno, da lahko posameznik deluje kot športni agent? Nič, razen dejstva, da je polnoleten in poslovno sposoben. Nobena izmed nacionalnih panožnih zvez v Sloveniji namreč ne predpisuje pravil glede pridobitve licence oziroma naziva "agent" oziroma kakršnihkoli pravil, ki bi jih agentje morali spoštovati pri opravljanju svojega poklica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Člen 154 ZKP na gladini razburkanega oceana

mag. Jasmina A. Tabaković, 17.1.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 3/2019Malokdo zna pluti po vodah, ki vlečejo v globine, in le pravi pomorščaki znajo krmariti in ulov na barkači varno pripeljati v pristan. Ker se je v zvezi z zadevami, ki jih obravnava državno tožilstvo, postavilo vprašanje ustavnosti, je generalni državni tožilec RS kot privilegirani predlagatelj na Ustavnem sodišču RS zahteval oceno ustavnosti 153. in 154. člena ZKP s predlogoma za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb in za absolutno prednostno obravnavo. Ustavno sodišče RS je predlogoma ugodilo in s sklepom U-I-462/18 z dne 13. decembra 2018 v izogib možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic soglasno zadržalo izvrševanje prvih treh povedi drugega odstavka 154. člena ZKP do končne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Kazenskopravni vidik nadomestnega materinstva

mag. Jasmina A. Tabaković, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 44/2018Vse več slovenskih parov se po neuspešni oploditvi z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji zateka h klinikam po Evropski uniji ali se jih celo odloči za otroka s pomočjo nadomestne matere v Ukrajini, ki ima liberalno urejeno nadomestno (surogatno) materinstvo. Pri tem se ne zavedajo, da lahko zapadejo v območje kaznivosti, zato se odpirajo vprašanja, ali bi v primerih nadomestnega materinstva lahko šlo za kazniva dejanja ter ali lahko in ob katerih pogojih lahko izkoriščanje nadomestnega materinstva razumemo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Predlog sprememb tarif za delo izvršiteljev

Štolfa Luka, Teršek Andraž, 12.7.2018

Civilni sodni postopki

Luka Štolfa, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 27/2018Tarifa je bila objavljena 5. februarja 2003, pred petnajstimi leti. Določa način odmere in obračunavanja plačila za delo izvršitelja, povračila stroškov v zvezi z delom izvršiteljev, plačila varščine in plačila dela izvršiteljev. Vsebuje štiri načine za odmero plačila za izvršilna dejanja, in sicer: po vrednosti terjatve, po vrednosti zarubljene stvari ali pravice, po porabljenem času in v stalnem znesku. Vsa plačila v tarifi so izražena v točkah. Vrednost točke je bila leta 2003 določena na tedanjih 50 tolarjev. Kasneje je bila pri delu izvršiteljev uporabljena evrska protivrednost 0,2086 evra - do sprejetja Pravilnika o spremembah Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Ta je tarifo popravil oziroma zaokrožil vrednost točke v evrsko obliko na 0,21 evra in uskladil nekaj drugih členov z veljavno zakonodajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Svoboda izražanja v postfaktični družbi

dr. Andraž Teršek, 24.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 20-21/2018Urednikovo povabilo k branju nove knjige (Teršek, A. (ur.): Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi. Filozofske, teoretične in praktične refleksije. GV založba, Ljubljana 2018; več avtorjev).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Potrebna skrbnost strank v pravdnem postopku pred in po sprejetju novele ZPP-E

dr. Urška Tadina, 19.4.2018

Civilni sodni postopki

dr. Urška Tadina, Pravna praksa, 15/2018Sodobne procesnopravne razprave v zadnjem času vse več pozornosti namenjajo ravnanju strank v postopku oziroma njihovi izkazani potrebni skrbnosti. Pomembnost problematike med drugim potrjuje njena povezava z razpravnim načelom, po katerem je dolžnost strank, da v postopku prvenstveno same zatrjujejo relevantna dejstva in predložijo oziroma predlagajo za njihovo dokazovanje ustrezne dokaze. Izkazana potrebna skrbnost strank postane pogosto aktualna tudi takrat, ko se v postopku postavi vprašanje dolžne, koristne ali celo nujne aktivne vloge sodnika v okviru izvrševanja njegove razjasnjevalne oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

V kazenskem pravu ne sme biti bližnjic!

dr. Andraž Teršek, 12.4.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 14/2018Seveda ne vem, ali bo čez čas obsodilna sodba v zadevi Tošić in ostali obsojenci morda razveljavljena - pred Ustavnim sodiščem. Obstajajo pa stvarno utemeljeni razlogi, ki te možnosti z gotovostjo ne izključujejo. A tu tega vprašanja ne naslavljam neposredno. Tudi v tem primeru se mi zdi bistveno tisto, kar je v ozadju, nezapisano in neizrečeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

19 dni, brez počitnic

dr. Andraž Teršek, 29.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 12-13/2018Uvodno vprašanje bi lahko bilo: če se dobri poznavalci prava državne ureditve in ustavniki ne uspemo učinkovito zediniti o tem, kaj točno pravi ustava o poti do predčasnih volitev, ali to pomeni, da je zmanjkalo pravil? Res je, da slovenska ustava ni dovolj natančna v tistih določbah, ki v poglavju "Vlada" naslavljajo vprašanje odstopa predsednice oziroma predsednika vlade in predčasne razpustitve parlamenta. A sama po sebi to ni ne pravno nevzdržna ne pravno nepremostljiva okoliščina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Zasedenost zaporov se zmanjšuje

Toni Tovornik, 29.3.2018

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Toni Tovornik, Pravna praksa, 12-13/2018Slovenski zapori po podatkih za leto 2016 niso prenapolnjeni, imamo pa daleč najvišjo stopnjo samomorov med zaporniki.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 17 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(4) 48(11) 47(4) 46(9)
45(6) 45-46(1) 44(11) 43(2)
42(3) 42-43(3) 41(1) 41-42(3)
40(1) 40-41(3) 39(1) 39-40(6)
38(6) 38-39(1) 37(5) 36(7)
36-37(2) 35(8) 34(7) 33(6)
33-34(2) 32(5) 32-33(1) 31(1)
31-32(5) 30(1) 30-31(4) 29(3)
29-30(5) 28(4) 28-29(4) 27(7)
27-28(3) 26(11) 26-27(1) 25(5)
25-26(1) 24(4) 24-25(4) 23(9)
23-24(3) 22(7) 22-23(2) 21(7)
Več...

Leto objave

2020(5) 2019(13) 2018(13) 2017(45)
2016(6) 2015(2) 2014(4) 2013(12)
2012(14) 2011(34) 2010(36) 2009(22)
2008(30) 2007(14) 2006(15) 2005(11)
2004(30) 2003(25) 2002(16) 2001(14)
2000(9) 1999(13) 1998(9) 1997(6)
1996(7) 1995(8) 1994(3) 1993(2)
1992(2) 1991(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov