O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 154)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Obveščanje etažnih lastnikov o izidu glasovanja

Sonja Strle, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Sonja Strle, Pravna praksa, 6/2020Informacijski pooblaščenec (IP) je v opisanem primeru obravnaval vprašanje, ali so etažni lastniki upravičeni do obvestila o izidu glasovanja, tako da se sestavi poimenski seznam, na katerem je navedeno, kako je posamezni etažni lastnik glasoval.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Ponovno o posegih izvršilne in zakonodajne veje oblasti v poljsko pravosodje

Zoran Skubic, 13.2.2020

Sodišča

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2020Vsak poseg drugih dveh vej oblasti v delo, predvsem pa delovanje ter dejansko izvrševanje pristojnosti neodvisne in samostojne sodne veje oblasti, je v demokratični družbi, ki naj bi bila utemeljena na vladavini prava, vedno razlog za skrb. Bridke in nedavne zgodovinske izkušnje nas učijo, da se je dokončni razkroj pravne države, s tem pa tudi organiziranega sistema varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pogosto pričel prav s pojavom tako ali drugače državno sponzoriranega sankcioniranja domnevno "neposlušnih" sodnikov in tožilcev. Ta lahko ima namreč izrazito mnogotere pojavne oblike, od prisilnega upokojevanja "prestarih" pravosodnih funkcionarjev pa vse do posebej prirejenih oblik disciplinskih postopkov, praviloma pod krinko populistične krilatice za "večjo učinkovitost in pravičnost". Pozornost so zato pritegnili nedavni ukrepi madžarskega, predvsem pa poljskega zakonodajalca, ki pod krinko takšne ali drugačne "lustracije" izvaja posege v tamkajšnjo sodno oblast. Pred kratkim je bil ponovno "na tnalu" Sodišča (EU) eden tovrstnih ukrepov. Šlo je za novo, tj. bolj "pravično" ureditev obravnavanja pritožb zoper "prisilno" upokojitev vrhovnih sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Pridobivanje podatkov za smrtovnico

dr. Nana Weber, 13.2.2020

Dedovanje

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 6/2020Dobil sem dopis upravne enote (naslovljen na "svojce umrlega X. Y."), naj se zglasim na upravni enoti zaradi sestave smrtovnice za pokojno osebo, ker potrebujejo podatke o pokojnikovem zakoncu, njunih otrocih, njegovih pokojnih bratih in sestrah ter tudi njihovih otrocih, o tem, ali je pokojni zapustil oporoko, podatke o njegovem premoženju, njegove terjatve ali dolgove, ali je pokojni užival pomoč po predpisih o socialnem varstvu in ali je zapustil oporoko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Za nerazglašene oporoke doslej 700.000 evrov odškodnin, odgovornih ni

Urša Ravnikar Šurk, 13.2.2020

Dedovanje

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 6/2020Pred štirimi leti je 44 okrajnih sodišč našlo skupaj založenih 945 oporok, ki nikoli niso bile razglašene. Na Okrajnem sodišču v Novi Gorici so namreč v začetku leta 2016 odkrili oporoko, ki jo je sodišču zaupal oporočitelj, a je sodišče po njegovi smrti ni razglasilo in zato dediči niso dedovali po oporočni volji. Oškodovanci lahko sprožijo odškodninski zahtevek zoper sodišče oz. državo, ker je do založitve oporok prišlo po krivdi sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Intelektualna lastnina in tržno uspešne inovacije

dr. Maja Ovčak Kos, 13.2.2020

Kultura in umetnost, Intelektualna lastnina

dr. Maja Ovčak-Kos, Pravna praksa, 6/2020V začetku letošnjega leta je pri založbi Lexpera d.o.o. (GV Založba) izšla knjiga Intelektualna lastnina in tržno uspešne inovacije, katere avtor je uveljavljen in tudi zunaj slovenskih meja prepoznaven strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar. Kot poudarja že podnaslov (Priročnik za managerje, raziskovalce in izumitelje) in kot avtor ponovi v predgovoru dela, je delo mišljeno kot praktičen in priročen oris pravnih in predvsem poslovnih vidikov intelektualne lastnine, ki so bistveni pri posodabljanju tehnoloških procesov ter pri razvoju in trženju inovativnih izdelkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Izredna naturalizacija in dvojno državljanstvo

Tratnik Matjaž, Weingerl Petra, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Matjaž Tratnik, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 6/2020V zadnjem času je bila precej medijske pozornosti deležna naturalizacija Angelike Mlinar v zvezi z njenim imenovanjem na položaj ministrice v slovenski vladi in njenim dvojnim državljanstvom. V tem prispevku bova problematiko izredne naturalizacije in dvojnega državljanstva postavila v okvire prava Evropske unije (EU) in mednarodnega prava. Najprej bova predstavila pravila EU o prostem gibanju oseb, ki državam članicam prepovedujejo razlikovanje na podlagi državljanstva, kar načeloma velja tudi za zaposlovanje v državnih organih. Vendar pa je tu dopustna izjema glede služb, za katere se zahteva posebna vez med državo in posameznikom oziroma njegovo službo, kot velja tudi za položaj ministra. Sledi predstavitev mednarodnopravnega načela nacionalne avtonomije na področju državljanstva, ki je priznano tudi v pravu EU. V okvir nacionalne avtonomije držav članic EU sodi tudi ureditev izredne naturalizacije po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), ki bo obravnavana v četrtem razdelku. Načelo nacionalne avtonomije je pogosto razlog za dvojno ali celo večkratno državljanstvo, o čemer bo govora v petem razdelku. O dvojnem državljanstvu bova spregovorila najprej na splošno v okvirih mednarodnega prava in prava EU, zatem pa se bova osredotočila na ureditev problematike dvojnega državljanstva v pravu Slovenije in Avstrije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Izjava Sodnega sveta v zvezi z nekaterimi medijskimi objavami o postopku oblikovanja mnenja za kandidate za Splošno sodišče EU

Avtor ni naveden, 13.2.2020

Sodišča, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2020Sodni svet ugotavlja, da v medijih dva kandidata, dr. Saša Sever in dr. Anže Erbežnik, ki ju Sodni svet ni podprl kot najprimernejša kandidata za mesto sodnice ali sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, brez argumentov širita dvome o zakonitosti in pravilnosti postopka oblikovanja mnenja o kandidatih za dve mesti kandidatk ali kandidatov za sodnici ali sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu, ki ga je Sodni svet na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (ZPKSMS) soglasno sprejel na 29. seji 7. 11. 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Skrivalnice s sodbami

Peter Jančič, 13.2.2020

Sodišča, JAVNO OBVEŠČANJE

Peter Jančič, Pravna praksa, 6/2020Kot sem opisal v prejšnjem članku, sem na svojo prošnjo za vpogled v podatke javnega značaja po ovinkastem postopku od Okrožnega sodišča v Ljubljani dobil sodbo VII K 35461/2016, ki je bila izrečena po glavni obravnavi, ki je potekala 14. novembra 2018. Z njo je predsednica senata sodnica Mojca Kocijančič Maročana Alija Safinija obsodila na enotno zaporno kazen dveh let, pogojne obsodbe že od prej pa ni preklicala. Za izgon se ni odločila. V sodbi pojasnjuje, da to ni mogoče, ker je bilo kaznivo dejanje storjeno pred spremembo kazenskega zakonika, ki je izgon spet omogočil pri obsodbi na več kot dve leti zapora. Kakšne pogojne kazni so bile Maročanu, ki je zdaj osumljen še dveh posilstev, izrečene že prej in za kaj, lahko le ugibamo, ker je sodišče zaradi varstva obsojenčeve zasebnosti prikrilo podatek tudi o tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Živi mrtveci

Hinko Jenull, 13.2.2020

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 6/2020O "klinično mrtvem sodstvu" je bilo v zadnjem času dosti besed, tudi v tej reviji. Pojem sodi v sklop mrtvaškega naslavljanja, ki se danes nezadržno širi: od zakonodajnega umiranja na obroke, ustavnopravne prosekture, mrtvih črk na papirju, sodnih eksekucij, prižiganja sveč umrli pravici do sodnih procesov proti desetletja pokojnim obdolžencem. Taka govorica zajema vsa področja: večni ministri se evtanazirajo iz javnosti, izvršilna oblast je v paliativni oskrbi klinično mrtve koalicije, razpravlja se o možnosti novih povezav za preživetje strank, ki so ta čas v javnomnenjskih hiralnicah ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Člen 7 veljavnega Sodnega reda se ne izvršuje

Klemen Šuligoj, 13.2.2020

Sodišča, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 6/2020Od leta 2017 veljavni Sodni red med drugim določa, da mora sodišče prek spletnih strani sodstva omogočiti brezplačen vpogled v podatke iz vpisnikov. Čeprav naj bi bil sistem vzpostavljen in že v fazi testiranja, je na podlagi mnenja informacijskega pooblaščenca (IP) prišlo do nestrinjanja Ministrstva za pravosodje (MP) in Vrhovnega sodišča RS (VS) glede vprašanja, ali za vzpostavitev sistema obstaja ustrezna pravna podlaga. Tako je razvoj sistema zastal, vpogled v sodne vpisnike preko spletnih strani sodstva pa še danes ni mogoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - dotrajane, poledenele in spolzke stopnice med stavbami

Avtor ni naveden, 13.2.2020

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2020Stopnice med večstanovanjskimi bloki, ki so bile dotrajane in na več mestih odkrušene ter zavoljo sneženja in nizkih temperatur zasnežene, poledenele in spolzke, niso nevarna stvar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Zakon o kazenskem postopku (ZKP) z uvodnimi pojasnili

Lora Briški, 13.2.2020

Kultura in umetnost, Kazenski postopek

Lora Briški, Pravna praksa, 6/2020Zadnja novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP) - ZKP-N je v primerjavi s prvim predlogom ZKP-N manj posegla v strukturo kazenskega postopka. To pa nikakor ne pomeni, da bi jo morali podcenjevati, opozorijo uvodna pojasnila k noveli ZKP-N, ki sta jih napisala dr. Petra Plesec in dr. Primož Gorkič. Delo, ki združuje prečiščeno besedilo in uvodna pojasnila, je leta 2019 izdala založba Uradni list RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Komentarji ocenjevalca na izpitni poli so (lahko) osebni podatki kandidata

Zoran Skubic, 15.2.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2018Izpolnjevanje izpitnih pol je, poleg recimo izpolnjevanja kopice podatkov na zapletenih zavarovalniških ali bančnih dokumentih, eno bolj stresnih opravil modernega človeka. Izobrazba je namreč za marsikoga med nami edini kapital na poti do lastne (pogosto tudi zgolj domnevne) družbene samouresničitve, pot do želene diplome pa je marsikdaj precej trnova. Ure in ure, prebedene pred knjigami, učbeniki, izpiski lahko zelo hitro postanejo "stran vržen čas", če ni končnega uspeha. Pri opravljanju izpita je tako še kako pomembna oseba v življenju kandidata prav - izpitni ocenjevalec. Od njegove presoje je namreč odvisen uspeh ali propad kandidata, enkrat, večkrat, včasih celo za vedno. Zato so za kandidata ocenjevalčevi komentarji na izpitni poli še kako pomembni, saj naj bi razkrivali tiste luknje v njegovem znanju, ki jih bo naslednjič morda uspel nadoknaditi. Toda ali je moč te komentarje ocenjevalca opredmetiti kot de iure (ali de facto) osebne podatke iz sfere kandidata? Nedavna odločitev drugega senata Sodišča (EU), ki mu je predsedoval naš nacionalni sodnik prof. dr. Ilešič, tej trditvi skoraj brezpogojno pritrjuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Mehanizem za Sirijo

mag. Beti Hohler, 15.2.2018

Kazenski postopek

mag. Beti Hohler, Pravna praksa, 6/2018Generalna skupščina OZN je 21. decembra 2016 z resolucijo številka 71/248, katere pokroviteljica je bila tudi Slovenija, ustanovila Mednarodni, nepristranski in neodvisni mehanizem za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, storjena v Siriji od marca 2011 dalje. Mehanizem ni sodišče in nima pristojnosti za pregon storilcev, pač pa bo (zgolj) zbiral, hranil in posredoval dokaze državam in mednarodnim institucijam, ki tovrstno pristojnost imajo ali jo utegnejo imeti v prihodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Kadrovska služba in zahtevanje zdravstvenih izvidov delavcev

Matej Vošner, 15.2.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 6/2018Delavec je v kadrovsko službo podjetja prinesel potrdilo osebnega zdravnika, da mora zaradi zdravstvenih težav (zelo povišan holesterol) začeti s striktno dieto. Kadrovsko službo je o tem obvestil in prosil, da se mu nadomestilo za prehrano povrne v denarnem nadomestilu v višini, ki mu dnevno pripada za malico, saj ne bo več jedel v službeni menzi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Varstvo pravic uporabnikov javnih medijev

mag. Damjan Gantar, 15.2.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Damjan Gantar, Pravna praksa, 6/2018V tem prispevku se bom ukvarjal s posebnostmi postopkov pri uveljavljanju pravic in nalaganju obveznosti na področju javnih medijev. Javni mediji opravljajo javno službo na področju obveščanja in informiranja, na splošno pa je narava javnih služb v tem, da se posamezniku nudi neka dobrina - javne službe opravljajo servisno dejavnost. S tem, ko nekdo nudi neko dobrino (vključno z javnimi mediji), hkrati nad posameznikom izvaja tudi oblast. Njegova oblast se kaže v tem, da posamezniku odkloni storitev, ki se sicer splošno ponuja, ali pa da posamezniku naloži neko obveznost (na primer obveznost cepljenja, obveznost plačevanja RTV-prispevka ipd.). S tem odloča o pravicah in obveznostih podobno, kot to delajo državni organi. Kot navaja Erik Kerševan v svojem prispevku Vloga procesnega prava pri odločanju v nedržavnem sektorju, gre v teh primerih za oblastveno odločanje, in ne pogodbeno zasebno razmerje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Dolžnosti zapuščinskega sodišča - nepopolna smrtovnica - možnost sodelovanja v postopku

Avtor ni naveden, 15.2.2018

Dedovanje

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2018Tožnika, ki sta titularja dediščine, ipso iure pridobljene z zapustničino smrtjo, pred izdajo deklaratornega sklepa o prehodu premoženja na državo, ko je desetletni rok iz prvega odstavka 141. člena ZD že potekel, nista imela nobene realne možnosti uresničiti pravno varstvo s (kvazi) dediščinsko tožbo. Specifične okoliščine primera zapolnjujejo pojem nepremagljive ovire (360. člen OZ), zaradi katerih tožnika nista mogla zahtevati izpolnitve obveznosti, zato zastaralni rok, dokler so ovire trajale, ni mogel teči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Spregled pravne osebnosti

dr. Vida Mayr, 16.2.2017

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Vida Mayr, Pravna praksa, 6/2017Prispevek obravnava uveljavljanje zahtevkov na podlagi spregleda pravne osebnosti v primeru stečajnega postopka nad kapitalsko družbo, prikazala bom, da spregled pravne osebnosti ne pomeni izenačenja pravnega položaja družbenika kapitalske družbe z osebno odgovornim družbenikom osebne družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - načelo materialne resnice

Avtor ni naveden, 16.2.2017

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2017Sodišče s sklicevanjem na načelo materialne resnice ne sme ugotavljati dejstev, ki jih stranke niso navajale, razen v primeru, če iz obravnave in dokazovanja izhaja, da imajo namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek 7. člena ZPP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Pridobitev osebne služnosti - priposestvovanje - pravna praznina

Avtor ni naveden, 16.2.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2017Sodba II Ips 70/2015 z dne 22. septembra 2016 (v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1171/2014) Glede na naravo in zgradbo pravnega reda v času veljavnosti ZTLR je treba pravno praznino glede vprašanja pridobitve osebne služnosti zapolniti tako, da je priposestvovanje mogoče, če
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Sestavina kot predmet stečajne mase

Slađana Vrenčur, 16.2.2017

Civilni sodni postopki

Slađana Vrenčur, Pravna praksa, 6/2017Prispevek je nastal kot rezultat študije konkretnega primera v zvezi s pregledom pravnega stanja nepremičnin z napravami, ki tvorijo sistem bioplinarne. Gre za postrojenje zidanih in betonskih objektov z vgrajenimi napravami, motorji ter inštalacijami, ki tvorijo že omenjeni sistem bioplinarne. V prispevku se ukvarjam predvsem z vprašanjem, ali so objekti, naprave, motorji in inštalacije sestavine nepremičnine ter zato delijo pravno usodo nepremičnine kot celote. V sodni praksi je namreč med drugim zaslediti tudi stališče, da so takšne (sicer spojene oziroma vgrajene) naprave samostojne premičnine (pritikline), ki so lahko predmet posebnih stvarnih pravic. To posledično pomeni, da se hipoteka na nepremičninah, ki tvorijo kompleks bioplinarne, ne razširi na takšne naprave, katerih lastnik je lahko oseba, ki ni lastnik zemljišč (na primer lizingodajalec sicer že vgrajenega bioplinskega motorja v objektu bioplinarne).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Poškodba gume na avtocesti - zavarovanje

Janez Starman, 16.2.2017

Obligacije

Janez Starman, Pravna praksa, 6/2017Dne 26. oktobra 2016 sem na avtocesti tik pred pesniškem rondojem imel "gumidefekt". Danes mi je kolega povedal, da je to zavarovano, saj sem povozil vijak oziroma nekaj podobnega in je v gumi kar velika luknja. Ker sem bil na poti v službo (to je bilo okrog 6. ure zjutraj) in nisem mogel sam zamenjati gume (pome so prišli sodelavci iz podjetja Slovenske železnice in sem bil ves dan (12 ur) v službi), sem poklical zavarovalnico, pri kateri imam urejeno asistenco. Gumo so mi zamenjali z rezervo (začasno), ker se je ne da popraviti (je preveč zmečkana).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Protipravno omejevanje konkurence kot kaznivo dejanje

mag. Andrej Ferlinc, 16.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 6/2017Sedanji čas s številnimi negativnimi pojavi prerazporeditve družbenega proizvoda in kopičenja bogastva v rokah majhnega števila ljudi spodbuja številna vprašanja o vlogi konkurence kot ene izmed značilnosti svobodnega trga. Ali je zagotavljanje konkurence vselej zgolj pozitivna vrednota, ki je zaradi svoje pomembnosti utemeljeno prerasla v pravno vrednoto z ustreznim kazenskopravnim varstvom, ali pa je ob pospešeni globalizaciji prav konkurenčni boj omogočil izločitev številnih gospodarskih subjektov in prevlado velikih nadnacionalnih korporacij ter posledično manj konkurence? Ali ni svoboda izbire potrošnikov namesto na njihove dobrobiti zaradi konkurenčnosti cen in povečevanja dostopnosti izdelkov pogosto omejena le na njihovo preživetje, pri čemer lastnosti konkurence niti ne pridejo do svoje veljave? Kljub nekaterim pomislekom imajo zakonodajalci - tudi na ravni EU - še vedno dovolj razlogov, da obstoj konkurence na svobodnem trgu ohranjajo kot pravno vrednoto, ki je vredna kazenskopravnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Anonimnost uporabnikov predplačniških paketov

Primož Križnar, 16.2.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 6/2017Proti koncu prejšnjega leta se je javnost seznanila z informacijo, da je teroristom Daesha na Madžarskem uspelo nakupiti okrog 200.000 predplačniških SIM kartic, ki so se med drugim uporabile za organizacijo in izvedbo terorističnih napadov v Parizu in Bruslju. Madžarski operater nakupu ni posvečal pretirane pozornosti in je kasneje v svoj zagovor povedal, da upoštevajoč madžarsko zakonodajo ni dolžan spremljati, kdo je oseba, ki želi kupiti predplačniški paket ter koliko takih paketov želi nekdo kupiti, saj njihovo prodajno število ni omejeno. V tej luči je zato v nekaterih državah članicah Evropske unije (EU), ki takih ukrepov prav tako niso sprejele, v zadnjem času znova zaslediti tendenco, da bi se morali kupci predplačniških paketov ob njihovem nakupu identificirati, število paketov, ki bi jih lahko kupila ena oseba, pa bi se omejilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Posredovanje podatkov o bralcu

Toni Tovornik, 16.2.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 6/2017V rubriki pisma bralcev je uredništvo regionalnega časopisa objavilo zapis bralca, ki ga je podpisalo z imenom, priimkom in krajem bivanja. Uredništvo časopisa zanima, ali sme točen naslov bralca posredovati osebi, ki želi bralca tožiti v zvezi z objavljenim zapisom?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6

Leto objave

2020(12) 2018(5) 2017(8) 2016(9)
2015(12) 2013(6) 2009(7) 2007(7)
2006(10) 2005(4) 2004(7) 2002(6)
2001(5) 1999(8) 1998(12) 1997(7)
1996(6) 1995(8) 1994(10) 1991(5)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H IJ K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov