O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 67)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Anomalije v anomalijah direktnega naklepa

mag. Matej Žlajpah, 7.3.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matej Žlajpah, Pravna praksa, 9-10/2019V članku Direktni naklep - anomalija našega kazenskega zakonika in sodne prakse je Miha Šepec izpostavil nekatere teoretično nesprejemljive in določene predlagane izboljšave. V odzivu obravnavam nekatere "nesporne premise", saj so ravno te problematične.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Politična kazniva dejanja

dr. Matija Žgur, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 36-37/2018S primerom "Štajerska varda" se je slovenski pravni prostor prvič resneje soočil s problematiko političnih kaznivih dejanj. Ta so v kazenskem zakoniku (KZ-1) vsebovana v 33. poglavju (Kazniva dejanja zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev), a do sedaj v domači pravni teoriji in dogmatiki niso dobila skorajda nobene pozornosti. V tem prispevku zato skušam vsaj nekoliko zapolniti to vrzel in predvsem spodbuditi nadaljnjo razpravo o tej kategoriji kaznivih dejanj. V nadaljevanju tako najprej opišem nekatere temeljne značilnosti političnih kaznivih dejanj na splošno in njihovih pojavnih oblik v KZ-1. Na koncu opozorim na odgovornost pravne teorije in dogmatike za njihovo ustrezno obravnavo v pravni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

(Ne)predvidljivost v pravu neposlovne odškodninske odgovornosti

Vid Žepič, 22.3.2018

Obligacije

Vid Žepič, Pravna praksa, 11/2018Slovenska sodišča bi se morala pri presoji zapletenih primerov vzročnosti vzdržati uporabe doktrine jajčne lobanje in jo nadomestiti s pravilom predvidljivosti, prilagojenim deliktnemu pravu, saj uporaba doktrine jajčne lobanje od potencialnih povzročiteljev terja (pre)obsežne preventivne ukrepe. Uporaba doktrine tudi ne spodbuja posebej ranljivih potencialnih oškodovancev, da bi svojo ranljivost odkrili pravočasno in ustrezno ukrepali v zvezi s tem, saj se pogosto zanašajo na to, da jim bo na rovaš odgovorne osebe povrnjena popolna odškodnina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Kdo je okoljsko razseljena oseba?

Drčar Simon, Kovač Eneja, Levstik Daška, Savić Alen, Smolnikar Kaja, Zorčič Juruša, Žigante Luka, 8.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Simon Drčar, Eneja Kovač, Daška Levstik, Alen Savić, Kaja Smolnikar, Juruša Zorčič, Luka Žigante, Pravna praksa, 9/2018V študijskem letu 2016/2017 smo se študentje PF Univerze v Ljubljani v okviru mednarodnopravne okoljske klinike ukvarjali z vprašanjem pravnega položaja okoljsko razseljenih oseb na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. V tem prispevku želimo na kratko predstaviti in ovrednotiti dosedanje poskuse opredelitve okoljsko razseljenih oseb ter predstaviti opredelitev, ki smo jo oblikovali sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Odškodninska odgovornost za napačno diagnozo

Maša Žehelj, 14.10.2016

Obligacije

Maša Žehelj, Pravna praksa, 39-40/2016Odškodninska odgovornost za napačno diagnozo je odgovornost zdravnika oziroma zdravstvene ustanove za strokovno napako. Pri tem se soočamo s problemom, kako dokazati temeljno predpostavko za nastanek odškodninske odgovornosti, torej da je prišlo do postavitve napačne diagnoze.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Podatki o naročnikih komunikacijskih sredstev brez odredbe sodišča

mag. Janez Žirovnik, 21.7.2016

Kazenski postopek

mag. Janez Žirovnik, Pravna praksa, 29-30/2016V PP, št. 28 se v članku Podatki o komunikacijskih sredstvih z odredbo sodišča, ki je v bistvu odgovor na članek, objavljen v PP, št. 27, z naslovom Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča, avtor ukvarja z vprašanjem, ali pridobitev podatkov o tem, kdo je lastnik, naročnik ali uporabnik sredstva za komunikacijo oziroma podatkov o identiteti komunicirajočega posameznika, sodi v domet komunikacijske zasebnosti in s tem pod stroge pogoje iz 37. člena Ustave RS. Avtor se med drugim ukvarja tudi z vsebino določbe prve alineje drugega odstavka 24.b člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji - ZSOVA. Ob ugotovitvi, da so bili predlagatelji procesnih zakonov (med katere najverjetneje uvršča tudi ZSOVA) očitno uspešni v "rahljanju pogojev" za pridobitev podatkov o "identiteti komunicirajočih", se avtor sprašuje, ali "Šs]o torej lahko ZEKom-1, ZEPT, ZKP in ZSOVA [...]" glede slednjega v skladu z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Boj proti terorizmu - pomanjkljivosti slovenske ureditve glede na prakso ZR Nemčije

Nina Židanik, 10.3.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 10/2016Čeprav so v Evropski uniji teroristični napadi čedalje pogostejši, je Slovenija še vedno varna država. Vendar proces globalizacije, napoved boja proti terorizmu in dnevne migracije beguncev iz ogroženih držav čez naše ozemlje pomenijo nevarnost, ki je ne smemo podcenjevati. Navsezadnje so tudi slovenski državljani že odšli v Sirijo in se tam pridružili samooklicani "Islamski državi". Zato se mora tudi Slovenija pripraviti na morebitne grožnje in se na teroristična dejanja odzvati ne le z njihovim sankcioniranjem, temveč zlasti z njihovim preprečevanjem. Pri tem pa je nedvomno treba upoštevati prakso držav, ki take izkušnje že imajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Stvarni obseg začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi

Nina Židanik, 9.10.2015

Kazenski postopek

Nina Židanik, Pravna praksa, 39-40/2015Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-6/14 z dne 5. marca 2015 vnovič opredelilo omejitve, ki se nanašajo na dopusten obseg začasnega zavarovanja glede na vrednost domnevno pridobljene premoženjske koristi in glede na zmožnost posameznika za preživljanje po zamrznitvi njegovega premoženja. Nedvomno uporaba instituta začasnega zavarovanja posega v človekove pravice domnevnega prejemnika protipravne premoženjske koristi, vendar prevelika formalnost in strogi pogoji za njegovo odreditev v praksi povzročajo nemalo težav, kar lahko vodi do nezmožnosti odvzema pridobljene premoženjske koristi po pravnomočno končanem kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Nadaljevano kaznivo dejanje v novejši sodni praksi

Nina Židanik, 4.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 47/2014Konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja je izoblikovala sodna praksa zaradi poenostavitve odmere kazni serijskim izvrševalcem istih oziroma istovrstnih kaznivih dejanj. Danes kljub temu da je zakonodajalec s sprejemom Kazenskega zakonika (KZ-1) nadaljevano kaznivo dejanje uzakonil, Vrhovno sodišče RS s svojimi sodbami še naprej pomembno vpliva na razumevanje namena tega instituta in na možnost njegove uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Zastaralni roki za terjatve upravnikov

Kremzer Mlinar Nuša, Harb Ana, Železnik Jana, 4.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Nuša Kremzer-Mlinar, Ana Harb, Jana Železnik, Pravna praksa, 47/2014Vrhovno sodišče RS je v sodbi III Ips 23/2014 z dne 2. septembra 2014 zavzelo stališče, da terjatve upravnikov za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založi za lastnike stanovanj, zastarajo v enoletnem zastaralnem roku po 6. točki prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (OZ). S tem je odpravilo dilemo v zvezi z dolžino zastaralnega roka za terjatve upravnikov večstanovanjskih stavb. Sporno pa ostaja vprašanje, ali v enakem roku zastarajo tudi terjatve upravnikov poslovnih stavb in stavb, v katerih so tako stanovanjski kot tudi poslovni prostori.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Kavelj 22: (ne)izpodbojnost domneve odgovornosti lastnika vozila

Aleš Žiher, 18.9.2014

Prekrški

Aleš Žiher, Pravna praksa, 36/2014Čeprav se v prometu vsi želimo izogniti globam, saj niso nizke, ni redkost, da smo pri upoštevanju prometnih predpisov malomarni ali pa se nam preprosto preveč mudi in upamo, da se bomo prekrškovnim organom izognili. Vedno to seveda ne uspe. Če motornega vozila ne upravlja oseba, ki je njegov lastnik, se pojavi vprašanje, kdo je odgovoren za prekršek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄27

Poročiti se ali ne poročiti se - to je zdaj vprašanje

Aleš Žiher, 10.7.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

Aleš Žiher, Pravna praksa, 27/2014Želja mnogih posameznikov je najti primernega življenjskega sopotnika in si z njim ustvariti družino. Na tej poti se zdi poroka čudovit postanek, na katerem partnerja, polna veselih pričakovanj in mnogih skupnih načrtov, zreta v svetlo prihodnost. Žal pa tisti, ki so se za ta korak odločili v času študija in precej pod slovenskim starostnim povprečjem, do 26. leta starosti, hitro ugotovijo, da so s poroko izgubili pravice, ki jih njihovi kolegi še uživajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Slovenija - oaza davčnih utajevalcev?

Nina Židanik, 3.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 13/2014univ. dipl. pravnica, doktorska kandidatka na PF Univerze v Ljubljani, višja pravosodna svetovalka na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Dokazni standard anonimne prijave informatorja

Vanja Žgur, 18.7.2013

Kazenski postopek

Vanja Žgur, Pravna praksa, 28/2013Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v 146. členu določa, da lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Torej lahko prijavo poda vsakdo, tudi če ni oškodovan s kaznivim dejanjem. Če policija ugotovi, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja in da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja ter da se zberejo vsa obvestila, ki bi bila lahko koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Iz prakse izhaja, da anonimne prijave policiji podajajo osebe, ki so povsem neznane ali pa policiji znani informatorji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Sovražni govor in kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti

Nina Židanik, 14.3.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 10/2013V Pravni praksi je bilo v preteklem letu objavljenih že več prispevkov, ki obravnavajo problematiko kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, predvsem z vprašanji, katere izjave pomenijo sovražni govor ter ali jih je treba kazenskopravno sankcionirati ali jih opredeliti zgolj kot prekršek. Danes, ko je splet kar preplavljen s komentarji, ki spodbujajo sovraštvo in nasilje proti vladajoči politični eliti, pa je treba odgovoriti na vprašanje, kaj sploh je objekt pravnega varstva obravnavanega kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄43

Avtorsko pravo - odprta razmišljanja in pomisleki

dr. Jurij Žurej, 8.11.2012

Intelektualna lastnina

dr. Jurij Žurej, Pravna praksa, 43/2012Ob pripravi sprememb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) želim poudariti nekatera odprta vprašanja s tega področja. Dokazno breme v razmerjih do avtorjev in uporabnikov praviloma nosi kolektivna organizacija. Zneske, ki jih kolektivna organizacija ne razdeli avtorjem, mora v višini plačila vrniti plačnikom. Za dela, ki se prenašajo po satelitu, kjer oddajna in usmerjevalna postaja ni v Republiki Sloveniji, slovenske kolekgivne organizacije nimajo pooblastila pobirati nadomestila. Sprejem novega zakona mora prinesti premišljene rešitve in ne sme pomeniti amnestije za morebitne nezakonitosti v preteklosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄13

Večja pooblastila izvršiteljev za učinkovitejšo izvršbo

Vanja Žgur, 5.4.2012

Civilni sodni postopki

Vanja Žgur, Pravna praksa, 13/2012Poklic izvršitelja je v zadnjem letu ali dveh, sklepati gre, da zaradi posledic, ki jih je prinesla gospodarska kriza, postal eden najbolj zaželenih pri upnikih in eden najbolj osovraženih pri dolžnikih. Slednje velja predvsem, če je izvršitelj pri svojem delu učinkovit in upraviči dodatne stroške, ki predvsem nastanejo za upnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Dopustnost spremembe pogodbe brez objave javnega razpisa po praksi Sodišča EU

Mužina Aleksij, Žvipelj Marko, 2.2.2012

Upravni postopek in upravne takse, PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, Marko Žvipelj, Pravna praksa, 4/2012V času zaostrenih razmer na gospodarskem trgu precej gospodarskih subjektov (oziroma partnerjev pri joint venture) in njihovih podizvajalcev, ki so s pogodbami prevzeli obveznosti pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj, teh obveznosti iz različnih razlogov niso več sposobni obvladovati oziroma pripravljeni poravnati. Navadno gre za nastop trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti (insolventnost), včasih je razloge za odpoved sodelovanja pri prevzetih obveznostih najti v sporih z naročnikom ali v lastni sferi (na primer s partnerjem ali podizvajalci), drugič pa v trenutku izvajanja del s pogodbo prevzeta dela oziroma storitve nikakor več na ustrezajo pričakovanjem, ki so jih stranke imele pred sklenitvijo pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

(Ne)upravičenost zadržkov pri ustanavljanju skupnih preiskovalnih skupin

Nina Židanik, 23.6.2011

Kazenski postopek

Nina Židanik, Pravna praksa, 24-25/2011Slovenija je že leta 2005 ratificirala Konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije in v svojo zakonodajo implementirala Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah, kar pomeni, da od takrat dalje lahko ustanovi skupno preiskovalno skupino z drugo oziroma drugimi državami članicami EU. Kljub temu pa ta institut v praksi še danes ni ustrezno zaživel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄46

Kam je izginilo dejanje majhnega pomena?

Nina Židanik, 25.11.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 46/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄40-41

Glasbene kvote

Jurij Žurej, 15.10.2010

Intelektualna lastnina

dr. Jurij Žurej, Pravna praksa, 40-41/2010Glasbene kvote v zadnjem času sprožajo mnoge vroče razprave za kvote ali proti njim. Skupna značilnost teh razprav je izrazito pomanjkanje navajanja relevantnih dejstev in popolno ignoriranje državljanov, v imenu katerih naj bi se zakonske rešitve sprejemale. Zato želim v nadaljevanju prikazati objektivnejši pogled na to vprašanje, predvsem pa odpreti številne dileme, ki jih različne predlagane rešitve prinašajo. Zaradi korektnosti bom navedel tudi tisti del zgodbe, ki pomaga pri razumevanju, zakaj so posamezniki za take ali drugačne rešitve zainteresirani in kakšne so merljive koristi, ki si jih lahko od njih obetajo. Najprej naj jasno in glasno zapišem, da sam poslušam večinoma radijsko postajo, ki predvaja zelo veliko slovenske glasbe, da pa kljub temu "praviloma" nisem privrženec kvot. Verjamem predvsem v svobodno odločitev posameznika, kaj in kdaj bo poslušal, in menim, da je vsakršna kvota sama po sebi kontradiktorna prisila in pomeni cenzuro izbire. Kljub vsemu temu se v tem trenutku zavzemam za glasbene kvote, vendar iz povsem drugačnih nagibov kot večina oseb, ki si zdaj podaja mikrofone, v drugačnem odstotku, kot so predlagane, in čeprav menim, da bi bile drugačne rešitve dolgoročno precej primernejše za doseganje ciljev, ki bi jih morale doseči kvote.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄24-25

Univerzalno pravno nasledstvo pri statusnih preoblikovanjih gospodarskih družb

Simon Žgavec, 17.6.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Simon Žgavec, Pravna praksa, 24-25/2010V dinamiki sodobnega poslovanja so statusna preoblikovanja gospodarskih družb čedalje pogostejši pojav. Pri takih transakcijah se pojavljajo številna pravna in druga vprašanja. Eno od njih je tudi problematika univerzalnega pravnega nasledstva. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)1 pri obeh temeljni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄23

(Ne)potrebnost stranskih žrtev pri zakonitih posegih v (tele)komunikacijsko zasebnost

mag. Janez Žirovnik, 10.6.2010

Kazenski postopek

mag. Janez Žirovnik, Pravna praksa, 23/2010V Sloveniji se vsake toliko časa zgodi nekaj, kar najprej razburi neposredno udeležene akterje, potem pa še slovensko javnost, ki se sprašuje, ali je ustavna določba o tem, da je Slovenija pravna država, le (še) prazna črka na papirju. Zadnji tak dogodek je bila odmevna akcija v zvezi s sumi kaznivi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄28

Dedovanje po preminulem članu agrarne skupnosti

mag. Janja Žejn, 16.7.2009

Dedovanje

mag. Janja Žejn, mag. Janja Žejn, Pravna praksa, 28/2009Moj oče je umrl leta 1982. Zapuščinsko obravnavo je opravilo Okrajno sodišče v Sežani. Pokojnik je ob smrti posedoval zemljišče v k. o. Podgorje. V zakonski zvezi je imel štiri otroke, od katerih se je eden dediščini odpovedal, drugi pa so svoj delež sprejeli. Eden izmed tistih, ki so dediščino spre...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Policijska uporaba plinskega razpršilca, fizične sile in palice

dr. Miroslav Žaberl, 23.4.2009

Kazenski postopek

dr. Miroslav Žaberl, dr. Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 16-17/2009Fizična sila je vrsta prisilnega sredstva, s katerim se najbrž najneposredneje deluje na ljudi. Pri tem policist z uporabo lastnega telesa oziroma sile lastnega telesa obvladuje upiranje osebe ali preprečuje njen napad. Gre torej za neposredno fizično soočenje upirajoče se osebe ali napadalca s poli...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
48(1) 47(2) 46(1) 45(1)
43(2) 41(1) 41-42(1) 40-41(1)
39-40(2) 37-38(1) 36(1) 36-37(1)
35-36(1) 33(1) 32(2) 32-33(1)
31(1) 30(2) 29-30(1) 28(2)
27(2) 26(1) 25(2) 24(2)
24-25(3) 23(1) 21(1) 20(1)
17-18(1) 16-17(1) 14(1) 13(2)
11(4) 10(2) 9(2) 9-10(1)
7(3) 6(1) 4(2) 3(1)
3-4(2) 2(3) 1(2)

Leto objave

2019(1) 2018(3) 2016(3) 2015(1)
2014(5) 2013(2) 2012(3) 2011(1)
2010(4) 2009(2) 2008(1) 2007(4)
2006(2) 2005(4) 2004(8) 2003(1)
2002(1) 2001(3) 2000(1) 1999(2)
1998(3) 1997(5) 1996(3) 1995(3)
1992(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov