O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 7 (od skupaj 7)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

The Pirate Bay in pravo EU: že golo upravljanje in dajanje na voljo platform za spletno izmenjavo varovanih del krši avtorsko pravico

Zoran Skubic, 6.7.2017

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 26/2017"[...] datoteka, ki se izmenjuje v roju, je zaklad, odjemalec BitTorrent je ladja, datoteka .torrent je zemljevid, ki kaže, kje je zaklad skrit, The Pirate Bay (TPB) brezplačno ponuja zemljevide, sledilnik pa je stari modrec, s katerim se je treba posvetovati za razumevanje zemljevida." S to precej barvito metaforo avstralskega sodnika Cowdroya v zadevi Roadshow Films se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Szpunarja v zadevi. Pri tem pa je osnovna dilema precej jasna: ali spletne platforme, ki s pomočjo internetnega protokola BitTorrent omogočajo izmenjavo datotek med "soležniki" (tj. udeleženci oziroma "peers"), že s svojim obstojem a priori kršijo avtorsko pravico, pa čeprav se na njih neposredno sploh ne hranijo morebitno sporne vsebine? Odgovor drugega senata Sodišča (EU) pod predsedstvom našega sodnika prof. dr. Ilešiča je jasen: seveda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja v izreku sodbe

mag. Andreja Sedej Grčar, 6.7.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 26/2017Opis vsakega kaznivega dejanja v obtožnici in sodbi mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, kraj in čas storitve, predmet, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, in vse druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj opiše oziroma konkretizira. Zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti konkretizirani z dejstvi in okoliščinami. Konkretizirati pa pomeni navesti tiste specifične okoliščine vsakega posameznega historičnega dogodka, ki se ujemajo z zakonskimi znaki določenega kaznivega dejanja. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru presojati, ali je opis kaznivega dejanja konkretiziran do te mere, da omogoči pravno vrednotenje, ali je bilo izvršeno določeno kaznivo dejanje. V opis kaznivega dejanja sodijo odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja, ne pa tudi tiste okoliščine in dejstva, ki dokazujejo notranja oziroma subjektivna dejstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 6.7.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 26/2017Sodbe Sodišča: 8. junij, 13. junij in 14. junij
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Zastopanje občin v sodnih postopkih

Toni Tovornik, 6.7.2017

Odvetništvo in notariat

Toni Tovornik, Pravna praksa, 26/2017Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) v 50.c členu določa, da lahko občine ustanovijo občinsko pravobranilstvo, in daje možnost, da naloge občinskega pravobranilstva opravlja občinski pravobranilec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Posredovanje osebnih podatkov odvetniku s strani šol

Matej Vošner, 6.7.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 26/2017Ali določba 10. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) zavezuje tudi vrtce in šole, ki so ustanovljeni kot javni zavodi, kakšna mora biti zahteva odvetnika za posredovanje osebnih podatkov in katere osebne podatke (ter druga poročila o učencih) lahko odvetnik na ta način pridobi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Kako preprečiti bralne vaje?

Janko Marinko, 6.7.2017

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 26/2017Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v 339. členu določa način izvedbe dokazov na glavni obravnavi, če so dokazi različna pisanja (zapisniki, listine, knjige, spisi in druga pisanja). Veljavna ureditev vodi v časovno izredno potratno izvajanje dokazov, saj se berejo celotna pisanja, čeprav je dokazno pomemben le njihov del (enako velja za poslušanje tonskih posnetkov), hkrati pa je v pretežnem delu brez vsebinske vrednosti za samo sojenje. Sojenje se spreminja v "bralne vaje". V 100. členu predlog ZKP-N uvaja možnost drugačnega načina izvedbe teh dokazov, ki omogoča izvedbo dokaza tudi na način, da sodišče in stranke postopka izven glavne obravnave sami, vsak zase opravijo branje pisanj (oziroma poslušanje tonskih posnetkov), da so torej vsi seznanjeni z dokaznim gradivom, nadaljnji postopek pa se osredotoči le na tiste dele gradiva, ki so pomembni za odločitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Somrak kaznovalne odgovornosti

dr. Zvonko Fišer, 6.7.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 26/2017Ko me je organizatorica Dnevov prekrškovnega prava povabila, naj ob začetku letošnjega srečanja "prekrškarjev" povem nekaj priložnostnih besed, sem z veseljem ugotovil, da so ti dnevi, ki so postali tradicionalni, pomagali pravu prekrškov, ki je bilo na teoretični ravni zapostavljeno, da je zasedlo in utrdilo svoje mesto na (slovenskem) planetu kaznovalnega prava. Slovenski okvir moram poudariti zaradi tega, da ne bi kdo mislil, da je naš model kaznovalnega prava edini zveličaven ter takšen, da z njim ni nič narobe, ker da bomo enakega ali podobnega našli tudi drugod po svetu. Ponekod ja, drugod pa ne. In to bi postalo še bolj očitno, če bi šla analiza sistema kazenske represije in kaznovalnega prava v zadostno širino in bi celovito zajela tako materialno pravo, procesne rešitve kot tudi organizacijsko in izvršilno pravo ter morda še kaj.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 26

Leto objave

< Vsi
2017(7)
> Julij(7)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

ABCĆČDĐEF G HIJKLM NOPQRS ŠT UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov