O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 137)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Pravni vidik ukrepov zoper mobing

dr. Ines Grah, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 26/2019Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Čeprav je opredelitev zelo široka, predvsem zato, da bi delavcem nudila kar najvišjo raven zaščite, pristojni organi in sodišče ne ugotovijo vsakič, da je bil zaposleni žrtev mobinga. Namen tega prispevka je skozi sodno prakso in odločitve sodišča predstaviti, kaj se šteje za mobing, kakšne so v postopku zahteve glede trditev in njegovega dokazovanja, kako visoke odškodnine so bile v določenih primerih dosojene, in predstaviti, katere pravne ukrepe žrtvam trpinčenja še nudi naš pravni sistem ter kako pogosto zaposleni ukrepajo zoper delodajalce.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

V noveli zakona veliko sprememb za KPK

Urša Ravnikar Šurk, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26/2019Sprememba Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prinaša spremembe pri imenovanju funkcionarjev, organizaciji dela komisije in prijavi premoženja zavezancev. Predlogu novele zakona nekateri nasprotujejo in opozarjajo, da ne zajema celotne problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Dan odprtega znanja

Tilen Zonta, 4.7.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Tilen Zonta, Pravna praksa, 26/2019Na Dnevu odprtega znanja, ki sta ga 6. maja 2019 v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju ZRC SAZU) organizirala Inštitut za intelektualno lastnino in zavod Danes je nov dan, so številni predavatelji delili svoje znanje o različnih vidikih odprtega znanja, tj. znanja, ki ga lahko vsakdo prosto uporablja, razširja in predeluje, ne da bi ga pri tem ovirale pravne, tehnološke ali družbene prepreke. Odprto znanje sestavljajo gradniki, kot so odprta kultura, odprta znanost, odprto izobraževanje, odprta strojna in programska oprema ter odprti podatki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Svoboda panorame in objava fotografije hiše

Sonja Strle, 4.7.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 26/2019Informacijski pooblaščenec (IP) je dobil vprašanje, ali je časopisu dovoljeno objaviti fotografijo zasebne hiše, čeprav samo v križanki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Načelo formalne legalitete - izvršilni naslov na izpraznitev nepremičnine - solastnina

Avtor ni naveden, 4.7.2019

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2019V konkretnem primeru izvršilni naslov dolžniku nalaga izselitev iz celotne nepremičnine; dolžnik ne more materialnopravni pravilnosti izvršilnega naslova ugovarjati v postopku, v katerem se odloča o njegovi izvršitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Pravice in obveznosti pogodbenih strank pri organiziranem potovanju

mag. Matjaž Kovač, 5.7.2018

Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 26/2018S pogodbo o organiziranju potovanja se organizator potovanja zavezuje, da bo potniku priskrbel skupek storitev, ki jih sestavljajo prevoz, bivanje in druge storitve, ki so z njima povezane, potnik pa se zavezuje, da bo organizatorju za to plačal skupno (pavšalno) ceno. Organizirano potovanje ni le kompleksna in nova ekonomska, temveč tudi pravna kategorija. Njegova vsebina je predvsem v intelektualnih dejanjih, ki tvorijo novo harmonično celoto, ki jo predstavlja potovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Vplivnostni marketing - poslovna praksa z elementi kaznivih dejanj?

Dženeta Schitton, 5.7.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 26/2018Ko v enem stavku združimo besedi "kaznivo dejanje" in "Instagram", se nam za trenutek zdi to malo pretirano in neupravičeno, saj naj bi se na družbenih omrežjih zadrževali v prostem času in jih uporabljali za sprostitev, povezovanje s prijatelji ipd. Razen če ste ali želite postati vplivnež. Če v ozir vzamemo dejstvo, da je bila leta 2017 na podlagi sponzorskih pogodb vplivnežem izplačana približno ena milijarda dolarjev, do leta 2020 pa se pričakuje, da bo ta številka dosegla vrtoglavih od pet do deset milijard, postane potreba po bolj pozornem vpogledu v dejavnost kar logična.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Osebni podatki javnih uslužbencev

Matej Vošner, 5.7.2018

Uprava, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 26/2018Ali je dopustna objava osebnih podatkov o smeri in stopnji izobrazbe javnih uslužbencev na oglasni deski?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Darilna pogodba - preklic darila - odpadla pravna odlaga - ničnost - prenovljena zakonodajna struktura - pravna mnenja sodišč z območja nekdanje SFRJ

Avtor ni naveden, 5.7.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2018Sodišče druge stopnje je sicer tako kot pred njim sodišče prve stopnje svoje razloge naslonilo tudi na pravno mnenje Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. decembra 1987. To mnenje je bilo sprejeto v času, ko je veljala še Ustava SRS in še ni veljal OZ. Vezano je torej na ustavnopravni in zakonski okvir, ki v času nastanka spornega razmerja ni več veljal. Ustava SRS iz leta 1974 zasebne lastnine ni niti omenjala, poudarjala je le družbeno lastnino kot eno od temeljev socialističnega družbenoekonomskega in političnega sistema (primerjaj njena Temeljna načela). Že ustavni amandma IX v Ustavi SRS pa je določil, da so družbena, zadružna in zasebna lastnina enakopravne (drugi odstavek 6. točke amandmaja IX, Ur. l. SRS, št. 32/89). Ustava RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I) pa je v 33. členu določila, da je zagotovljena tudi pravica do zasebne lastnine. V času nastanka spornega razmerja (razveze zakonske zveze med tožnico in tožencem v letu 2010) je tako kot ultima ratio prevladal koncept zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Na ta način se je spremenil ustavni lastninsko pravni režim, ki je vplival tudi na razlagalno pravno prizmo zakonskega prava. Spremenilo pa se je tudi zakonsko pravo samo. Ni več veljal ZOR temveč OZ. ZOR darilne pogodbe ni uredil, pravno praznino pa je sodna praksa napolnjevala v skladu z merilom iz Zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo, torej tudi z uporabo pravnih pravil ODZ, ki so poznala preklic darila. S tem, ko je zakonodajalec v OZ za razliko od ZOR uredil razloge za preklic darila ter mednje ni vključil tudi primera odpadlosti pogodbene podlage iz načelnega pravnega mnenja, je tako izkazan tudi položaj prenovljene zakonodajne strukture.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja v izreku sodbe

mag. Andreja Sedej Grčar, 6.7.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 26/2017Opis vsakega kaznivega dejanja v obtožnici in sodbi mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, kraj in čas storitve, predmet, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, in vse druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj opiše oziroma konkretizira. Zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti konkretizirani z dejstvi in okoliščinami. Konkretizirati pa pomeni navesti tiste specifične okoliščine vsakega posameznega historičnega dogodka, ki se ujemajo z zakonskimi znaki določenega kaznivega dejanja. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru presojati, ali je opis kaznivega dejanja konkretiziran do te mere, da omogoči pravno vrednotenje, ali je bilo izvršeno določeno kaznivo dejanje. V opis kaznivega dejanja sodijo odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja, ne pa tudi tiste okoliščine in dejstva, ki dokazujejo notranja oziroma subjektivna dejstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Posredovanje osebnih podatkov odvetniku s strani šol

Matej Vošner, 6.7.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 26/2017Ali določba 10. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) zavezuje tudi vrtce in šole, ki so ustanovljeni kot javni zavodi, kakšna mora biti zahteva odvetnika za posredovanje osebnih podatkov in katere osebne podatke (ter druga poročila o učencih) lahko odvetnik na ta način pridobi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

The Pirate Bay in pravo EU: že golo upravljanje in dajanje na voljo platform za spletno izmenjavo varovanih del krši avtorsko pravico

Zoran Skubic, 6.7.2017

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 26/2017"[...] datoteka, ki se izmenjuje v roju, je zaklad, odjemalec BitTorrent je ladja, datoteka .torrent je zemljevid, ki kaže, kje je zaklad skrit, The Pirate Bay (TPB) brezplačno ponuja zemljevide, sledilnik pa je stari modrec, s katerim se je treba posvetovati za razumevanje zemljevida." S to precej barvito metaforo avstralskega sodnika Cowdroya v zadevi Roadshow Films se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Szpunarja v zadevi. Pri tem pa je osnovna dilema precej jasna: ali spletne platforme, ki s pomočjo internetnega protokola BitTorrent omogočajo izmenjavo datotek med "soležniki" (tj. udeleženci oziroma "peers"), že s svojim obstojem a priori kršijo avtorsko pravico, pa čeprav se na njih neposredno sploh ne hranijo morebitno sporne vsebine? Odgovor drugega senata Sodišča (EU) pod predsedstvom našega sodnika prof. dr. Ilešiča je jasen: seveda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Kako preprečiti bralne vaje?

Janko Marinko, 6.7.2017

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 26/2017Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v 339. členu določa način izvedbe dokazov na glavni obravnavi, če so dokazi različna pisanja (zapisniki, listine, knjige, spisi in druga pisanja). Veljavna ureditev vodi v časovno izredno potratno izvajanje dokazov, saj se berejo celotna pisanja, čeprav je dokazno pomemben le njihov del (enako velja za poslušanje tonskih posnetkov), hkrati pa je v pretežnem delu brez vsebinske vrednosti za samo sojenje. Sojenje se spreminja v "bralne vaje". V 100. členu predlog ZKP-N uvaja možnost drugačnega načina izvedbe teh dokazov, ki omogoča izvedbo dokaza tudi na način, da sodišče in stranke postopka izven glavne obravnave sami, vsak zase opravijo branje pisanj (oziroma poslušanje tonskih posnetkov), da so torej vsi seznanjeni z dokaznim gradivom, nadaljnji postopek pa se osredotoči le na tiste dele gradiva, ki so pomembni za odločitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Zastopanje občin v sodnih postopkih

Toni Tovornik, 6.7.2017

Odvetništvo in notariat

Toni Tovornik, Pravna praksa, 26/2017Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) v 50.c členu določa, da lahko občine ustanovijo občinsko pravobranilstvo, in daje možnost, da naloge občinskega pravobranilstva opravlja občinski pravobranilec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Somrak kaznovalne odgovornosti

dr. Zvonko Fišer, 6.7.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 26/2017Ko me je organizatorica Dnevov prekrškovnega prava povabila, naj ob začetku letošnjega srečanja "prekrškarjev" povem nekaj priložnostnih besed, sem z veseljem ugotovil, da so ti dnevi, ki so postali tradicionalni, pomagali pravu prekrškov, ki je bilo na teoretični ravni zapostavljeno, da je zasedlo in utrdilo svoje mesto na (slovenskem) planetu kaznovalnega prava. Slovenski okvir moram poudariti zaradi tega, da ne bi kdo mislil, da je naš model kaznovalnega prava edini zveličaven ter takšen, da z njim ni nič narobe, ker da bomo enakega ali podobnega našli tudi drugod po svetu. Ponekod ja, drugod pa ne. In to bi postalo še bolj očitno, če bi šla analiza sistema kazenske represije in kaznovalnega prava v zadostno širino in bi celovito zajela tako materialno pravo, procesne rešitve kot tudi organizacijsko in izvršilno pravo ter morda še kaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 6.7.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 26/2017Sodbe Sodišča: 8. junij, 13. junij in 14. junij
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Prihodnost informacijske zasebnosti

mag. Mitja Podpečan, 2.7.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Mitja Podpečan, Pravna praksa, 26/2015Ena celina, eno pravo. Vse na enem mestu. Enaka pravila za vse zavezance, ne glede na kraj ustanovitve. To so trije bistveni povzetki, ki bodo po mnenju Evropske komisije zaznamovali našo informacijsko prihodnost. Možnosti v zvezi s predlogi Evropske komisije so dobre, zato optimizma ne manjka. Evropska komisija posameznikom v prihodnje obljublja pravico biti pozabljen, lažji dostop do osebnih podatkov in nadzor nad njimi, vključitev varovalk že v zgodnjih fazah razvoja izdelkov in storitev (angl. privacy by design) ter privzeto vključitev informacijski zasebnosti najprijaznejših nastavitev (angl. privacy by default). Počasi, a vztrajno, se bliža konec tunela in že je videti prve obrise informacijske prihodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Tri leta pogajanj

Dr. Mojca M. Plesničar, 2.7.2015

Kazenski postopek

Dr. Mojca M. Plesničar, Pravna praksa, 26/2015Pogajanja v naših kazenskih postopkih v formalni in neformalni obliki potekajo že od sredine leta 2012. Spremembe, ki jih je v naš kazenskopravni sistem vnesel nov institut z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), so velike in korenite. Ob tretji obletnici uvedbe je Inštitut za kriminologijo skupaj z Društvom za kazensko pravo in kriminologijo ter PF Univerze v Ljubljani 19. junija v Ljubljani organiziral seminar, ki je ponudil odprt forum za razpravo o tem, ali in kako pogajanja dosegajo cilje, zaradi katerih so bila uvedena, ter kakšna je cena, ki jo kazenskopravni sistem plačuje za to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Nadgradnja načela zakonitosti v ustavnosodni presoji

mag. Tea Melart, 2.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Tea Melart, Pravna praksa, 26/2015Po objavi odločb Ustavnega sodišča št. Up-879/14, št. Up-889/14 in št. Up-883/14 z dne 20. aprila 2015 se postavlja vprašanje o pomenu in dometu načela zakonitosti v kazenskem pravu iz prvega odstavka 28. člena Ustave. Vsebino tega načela mora dobro poznati vsak kazenski sodnik in tožilec, če želi svojo funkcijo opravljati dobro in učinkovito. V nadaljevanju podajam svoja razmišljanja o pomenu načela zakonitosti in obravnavam vprašanje nadgradnje stališč v ustavnosodni presoji. V prispevku na kratko zajamem tudi primerjalnopravni vidik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Pomanjkljiva ureditev odvzema brisa ustne sluznice in analize DNK po ZKP

Miha Šošić, 2.7.2015

Kazenski postopek

Miha Šošić, Pravna praksa, 26/2015Čeprav je bila ureditev odvzema brisa ustne sluznice in hranjenja pridobljenih podatkov podvržena ustavni presoji in strokovni kritiki ter je predmet nedavne zakonodajne spremembe, je treba dodatno opozoriti na nekatere odprte težave v zvezi z odvzemom brisa ustne sluznice in analizo DNK, ki se nanašajo zlasti na pravico do zasebnosti in pravico do obrambe v okviru poštenega kazenskega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Izobraževanje sodnikov in tožilcev o uporabi prava EU v postopkih pred nacionalnimi sodišči

Nika Hudej, 3.7.2014

Sodišča

Nika Hudej, Pravna praksa, 26/2014Na Upravnem sodišču RS v Ljubljani je 16. in 17. junija 2014 potekalo mednarodno izobraževanje, ki ga je organizirala Evropska mreža centrov za izobraževanje v pravosodju (EJTN). Seminarja se je udeležilo 39 sodnikov, tožilcev in pravosodnih svetovalcev iz 18 držav članic Evropske unije (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Institucijo zapuščam v izjemno dobri kondiciji

Irena Vovk, 3.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/2014Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) je začel veljati leta 2003, Nataša Pirc Musar pa je funkcijo informacijske pooblaščenke nastopila julija 2004. "Izjemno sem ponosna na to, kar sem v teh desetih letih skupaj s sodelavci naredila. Tako institucijo zapuščam v izjemno dobri kondiciji," je 19. junija na novinarski konferenci, šele tretji v desetletnem vodenju urada, dejala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Mandat ji poteče 15. julija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Izvršba na menico

Avtor ni naveden, 3.7.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2014Šesti odstavek 45. člena, četrti odstavek 46. člena, drugi odstavek 138. člena ter drugi odstavek 150. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se razveljavijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Ali ima polnoletna in razsodna samska ženska pravico do izbire?

Katarina Rajgelj, 3.7.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 26/2014V Sloveniji postopke umetne oploditve ureja Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB). Zakon, predvsem njegova novela, po kateri bi imele pravico do postopkov tudi samske ženske, je bil leta 2001 predmet številnih polemik. Glavni argument nasprotnikov je bil, da bi tako lahko dobile otroke tudi istospolno usmerjene ženske. Volivci so na referendumu predvideno novelo zavrnili. Marca lani je skupina 38 poslancev na Ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona v delu, ki določa, da so do postopkov upravičeni samo pari v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, samske ženske pa ne. Ustavno sodišče o zahtevi še ni odločilo, je pa že januarja lani zgolj iz formalnih razlogov zavrglo podobno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in torej vsebinsko zakona sploh ni presojalo. V EU je na tem področju mogoče zaznati usmeritev k razširitvi tako upravičencev do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo kot tudi pravno priznanih oblik izvrševanja pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. To kažejo tudi najnovejše odločitve ustavnih sodišč posameznih držav članic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Obdelava osebnih podatkov študentov v laboratoriju

Irena Vovk, 3.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/2014Študent, ki pri delodajalcu opravlja delo prek napotnic študentskega servisa, nosi kri z urgence v laboratorij. Zdravstveni dom je začel uvajati spremembe pri identifikaciji ob dostavi vzorcev v laboratorij. Identifikacijske izkaznice naj bi vsebovale podatke o imenu in priimku ter podatek o tem, da gre za študentsko delo. Ob dostavi vzorcev bodo tehniki in inženirji v laboratoriju študenta identificirali na podlagi vpogleda v enega od njegovih osebnih dokumentov (osebna izkaznica, potni list ali vozniško dovoljenje). Ali je tako preverjanje identitete študenta v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 26

Leto objave

2019(5) 2018(4) 2017(7) 2015(4)
2014(7) 2013(8) 2012(5) 2011(12)
2010(11) 2009(6) 2008(11) 2007(12)
2006(9) 2005(3) 2003(7) 2002(7)
2000(8) 1999(5) 1993(6)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H IJ K L M N OP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov