O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 6
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 137)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Pravočasnost tožbe, vložene na nepristojno sodišče

Sabina Kastelic, 3.7.2014

Civilni sodni postopki

Sabina Kastelic, Pravna praksa, 26/2014Vrhovno sodišče Republike Slovenije je nedavno obravnavalo vprašanje, ali je zastaralni rok varovan tudi z vložitvijo tožbe na nepristojno sodišče, čeprav tožba prispe na pristojno sodišče po poteku roka. Pri tem je moralo predvsem razrešiti nasprotje med 112. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ureja pravočasnost vloge in velja tako za procesne kot tudi za materialne roke, ter 365., 366. in 367. členom Obligacijskega zakonika (OZ), ki določajo, kdaj vložitev tožbe pretrga zastaranje. Vrhovno sodišče je v dveh sodnih odločbah (II Ips 183/2013 z dne 22. maja 2014 in VIII Ips 1/2014 z dne 19. maja 2014) zavzelo stališče, da je zastaranje pretrgano tudi z vložitvijo tožbe na nepristojno sodišče, zato je tudi taka tožba pravočasna. Namen prispevka je predstaviti to stališče, pri tem pa prikazati tudi razlike med materialnimi in procesnimi roki na splošno in pri uporabi 112. člena ZPP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - odstop zadeve pristojnemu sodišču - pretrganje zastaranja

Avtor ni naveden, 3.7.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2014Zastaranje je pretrgano tudi z vložitvijo tožbe na nepristojno sodišče (365.-367. člen OZ), zato je tudi tožba, vložena na nepristojno sodišče pravočasna oziroma vložena pred potekom zastaralnega roka (deveti odstavek v zvezi s prvim odstavkom 112. člena ZPP), čeprav na pristojno sodišče prispe po poteku zastaralnega roka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Vodenje registrov v zvezi s cepljenji

Irena Vovk, 4.7.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/20131. Ali je za vzpostavitev Registra obveznikov za cepljenje in izvajanje cepljenja ter Registra stranskih pojavov po cepljenju, ki naj bi ju po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) vodil Inštitut RS za varovanje zdravja (IVZ), dopustno, da IVZ-ju Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) posreduje začetno bazo podatkov za vse prebivalce Slovenije, ki so obvezniki za cepljenje, in sicer: EMŠO, številko ZZZS, številko ZZZS izbranega osebnega zdravnika, številko BPI izbranega osebnega zdravnika in številko BPI izvajalca? 2. Ali je dopustno za namen vzdrževanja obeh registrov IVZ-ju enkrat mesečno posredovati spremembe podatkov? 3. Ali in pod katerimi pogoji je dopustno, da se izmenjava podatkov izvaja prek SFTP-strežnika v upravljanju Ministrstva za zdravje v okviru projekta e-zdravje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Ustavnost sporazumevanja v kazenskem postopku

Miha Šošić, 4.7.2013

Pravoznanstvo, Kazenski postopek

Miha Šošić, Pravna praksa, 26/2013Nemško ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) je v nedavni odločbi presodilo, da nemška ureditev sporazumevanja v kazenskem postopku ni v neskladju z nemško ustavo. Načela in garancije, ki jih je pri svoji presoji postavilo nemško ustavno sodišče, so lahko v pomoč tudi pri presoji ustavnosti in ustreznosti predobravnavnega naroka ter sporazuma o priznanju krivde, kot ju ureja slovenski Zakon o kazenskem postopku (ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Obmetavanje s piškotki

mag. Matjaž Drev, 4.7.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Matjaž Drev, Pravna praksa, 26/2013V vročih dneh po 15. juniju, ko se je na podlagi 157. člena novega Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) začela v praksi izvajati Direktiva 2002/58/ES o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, se je, kot smo nekateri že vnaprej slutili, razbohotila medijska gonja proti domnevno problematičnemu omejevanju rabe spletnih piškotkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Zakonitost popravnega izpita države pri izdaji dohodninskih informativnih izračunov

Kovač Polonca, Remic Matjaž, 4.7.2013

Upravni postopek in upravne takse

dr. Polonca Kovač, mag. Matjaž Remic, Pravna praksa, 26/2013Sredi aprila letos v medijih skoraj ni bilo mogoče prezreti, da je Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) več kot osem tisoč zavezancem za dohodnino poslala informativni izračun dohodnine, ki je temeljil na napačnih podatkih o starševskih prejemkih. Zaradi spregleda enega mesečnega izplačila je bila zato obračunana davčna osnova nižja. Ob javnih pozivih ministra za notranje zadeve, da naj DURS sam popravi napako, ki je niso povzročili zavezanci, so predstavniki slednjega razmišljali o možnostih, ali omenjenim zavezancem pošljejo nove izračune ali predizpolnjene ugovore s predplačano ovojnico. DURS je napačne izračune nadomestil z novimi, a skoraj dva meseca pozneje, tako da so bili zavezancem vročeni junija 2013, med drugim pa v novih izračunih opredelil prve kot brezpredmetne. Tako ravnanje poraja temeljna vprašanja o zakonitosti novih informativnih izračunov, saj informativni izračuni z iztekom roka za ugovor, če ta ni vložen, pridobijo pravno naravo pravnomočne upravne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Ob napovedanih spremembah ZST-1 - utrip sodne prakse

dr. Jasna Murgel, 4.7.2013

Sodni registri in sodne takse

dr. Jasna Murgel, Pravna praksa, 26/2013Zakon o sodnih taksah (ZST-1) je začel veljati v letu 2008 in je bil nekajkrat spremenjen. Nazadnje je bilo s sklepom Ustavnega sodišča začasno zadržano izvrševanje prvega odstavka 13. člena ZST-1 v delu, v katerem se nanaša na oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbe, za katere se uporabljata Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ali Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Spremenjen je bil tudi na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1H).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Novosti ureditve stečaja zapuščine

dr. Nina Plavšak, 4.7.2013

Civilni sodni postopki, Dedovanje

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 26/2013Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E) je pri ureditvi stečaja zapuščine uveljavil nov institut, stečaj zapuščine brez dedičev, ki dopolnjuje tudi ureditev dedovanja v Zakonu o dedovanju (ZD).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

V iskanju Herkulesa

Nika Skvarča, 4.7.2013

Sodišča

Nika Skvarča, Pravna praksa, 26/2013Iskanje Dworkinovega idealnega sodnika, katerega modrost in znanje vedno najdeta pot pravilnemu odgovoru, je vse prej kot preprosto. Situacija se še toliko bolj zaplete, če ne iščeš zgolj idealnega sodnika, ampak kar idealno sodstvo. Slednje so v organizaciji Akademskega društva Pravnik (ADP) 26. junija iskali na Ustavnem sodišču, ko so poskušali odgovoriti na ambiciozno vprašanje, kakšno sodstvo potrebujemo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Premladi sodniki - prestari predsedniki

Luka Vavken, 4.7.2013

Sodišča

Luka Vavken, Pravna praksa, 26/2013Predlog novele Zakona o sodniški službi (ZSS) v prvem odstavku prvega člena spreminja 3. točko prvega odstavka 8. člena ZSS tako, da se starostna meja za izvolitev na prosto sodniško mesto dviga na 35 let. Predvidena sprememba na prvi pogled ustvarja pozitiven vtis, češ naj bodo v sodniško funkcijo izvoljene starejše, zrelejše in odgovornejše osebe. Ob poglobljeni analizi predlagane spremembe se izkaže, da vendarle ni tako; ravno nasprotno - dvig starostne meje, pri kateri oseba lahko začne kandidirati za sodnika, bi bil lahko za sodni sistem škodljiva administrativna ovira. Po drugi strani pa predlog novele Zakona o sodiščih (ZS), ki po navedbah predlagatelja skupaj z novelo ZSS tvori celoto, odpravlja podobno administrativno oviro, ki je v zakon prišla z eno od zadnjih novel ZS in brez utemeljenega razloga določa zgornjo starostno omejitev za predsednike sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Prenehanje zastavne pravice s prenehanjem zavarovane terjatve v stečaju

Tilen Tacol, 5.7.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

Tilen Tacol, Pravna praksa, 26/2012V PP, št. 22/2012, je dr. Nina Plavšak predstavila svoj pogled na zastavno načelo akcesornosti in njegove učinke na prenehanje zastavne pravice, zlasti hipoteke, zastavitelja za tuj dolg v zvezi začetkom, tekom in zaključkom postopkov zaradi insolventnosti glavnega dolžnika. Prispevek, ki je pred vami, je namenjen predstavitvi drugačnega pogleda na ključne vidike obravnavane tematike in razlagi, zakaj menim, da s sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki tudi v okoliščinah, ko je zoper dolžnika, ki je pravna oseba, uveden stečajni postopek, dosledno upošteva načelo akcesornosti zastavnega prava, kot ga pozna slovenski pravni red, ni prav nič narobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Pozitivna odločitev pri molku organa? Mogoče, a ne za okoljevarstvena soglasja

mag. Adrijana Viler Kovačič, 5.7.2012

Upravni postopek in upravne takse, Varstvo okolja

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 26/2012V zakonodajnem postopku je sprejem novele Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Ta v cilju pospeševanja izvedbe investicij skrajšuje roke za izdajo soglasij, ki so pogoj za izdajo gradbenih dovoljenj, hkrati pa dosledno izvršuje obljubo iz Pogodbe za Slovenijo 2012-2015, to je načelo pozitivne odločitve v primeru molka organa. Ne glede na dober namen predloga zakona za hitrejše pridobivanje gradbenega dovoljenja pa velja poudariti, da se določila o skrajševanju rokov in uveljavitev instituta molka organa ne morejo (ne smejo) nanašati na okoljevarstvena soglasja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Zvočno snemanje

Irena Vovk, 5.7.2012

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/2012Sistem za zvočno snemanje narokov in glavnih obravnav je Ministrstvo za pravosodje oktobra 2010 namestilo na vsa slovenska sodišča (v 352 razpravnih dvoran), junija letos pa je bila z novim sistemom nadgrajena zadnja razpravna dvorana na sodiščih, ki spadajo v območje Višjega sodišča v Kopru. Naslednja okrožja pa bodo nadgrajevali postopno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Od pripravnika do odvetnika tudi brez enoletne odvetniške kandidature

mag. Andrej Kristan, 5.7.2012

Odvetništvo in notariat

mag. Andrej Kristan, Pravna praksa, 26/2012Po razlagalnem stališču Odvetniške zbornice Slovenije se je zadnjih nekaj let za pridobitev pravice opravljati odvetniško dejavnost uporabljal pogoj enoletne poizpitne prakse v pravosodju, odvetništvu ali notarstvu tudi za tiste, ki so bili pred državnim pravniškim izpitom vsaj eno leto že odvetniški pripravniki. Odvetniška zbornica je tako stališče zavzela kljub izrecni izjemi, ki jo v zvezi s 5. točko 25. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) postavlja za odvetniške pripravnike določilo 48. člena istega zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Zavarovanje bodoče terjatve - izpraznjena hipoteka - zamenjava zavarovane terjatve

Avtor ni naveden, 5.7.2012

Lastnina in druge stvarne pravice, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2012V našem pravu ni predvidena možnost prenosa že ustanovljene, vendar zaradi plačila ali drugega razloga izpraznjene hipoteke na novo terjatev oziroma možnost zamenjave zavarovane terjatve. Razlog je v učinkovanju načela akcesornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Avdio- in videonadzor

Irena Vovk, 7.7.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/2011Naročnik je od enega od ponudnikov sistemov avdio- in videosnemanja prejel ponudbo za sistem videonadzora, ki poleg prenosa slike na oddaljeno lokacijo (na primer na nadzorni center) omogoča tudi avdiokomunikacijo med nadzornim centrom in lokacijo, na kateri se vrši videonadzor (in obratno). Razlog za uvedbo videonadzora v naročnikove objekte je varovanje ljudi in premoženja pri izvajanju gotovinskega poslovanja. Ali je izvajanje avdio- in videosnemanja sploh dopustno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Fotografiranje stanovanja s strani izvršitelja

Irena Vovk, 7.7.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 26/2011Ali lahko sodni izvršitelj fotografira bivalne prostore, v katerih poteka izvršba, in ali je dovoljeno te fotografije hraniti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Sprememba sodbe sodišča prve stopnje - drugačna presoja ugotovljenih dejstev na seji pritožbenega senata

Avtor ni naveden, 7.7.2011

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2011ZKP - peti odstavek 392. člena, prvi odstavek 394. člena KZ - 201. člen Sodišče druge stopnje sme dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje na sojenju, spremeniti samo, če jih lahko drugače presodi brez izvajanja dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Kaznivo dejanje opravljanja

Avtor ni naveden, 7.7.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2011Pri kaznivem dejanju opravljanja ni nujno, da je inkriminirana trditev postavljena le kot nesporna trditev v obliki trdilnega stavka, saj zadošča že oblika vprašanja ali nakazovanje oziroma namigovanje na določeno dejstvo iz osebnega in družinskega življenja, ki bi lahko škodilo dobremu imenu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Razsojeno

Toni Tovornik, 7.7.2011

Obligacije

Toni Tovornik, Pravna praksa, 26/2011Splošna odškodninska odgovornost prevoznika in uporaba določil CMR Tožeča stranka je podala tožbeni zahtevek, v katerem je od toženca zahtevala plačilo zneska, ki ga je plačala svojemu zavarovancu, ki pa - kot je bilo ugotovljeno - ni bil udeležen v tristranem razmerju iz prevozne pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Laž

Tomaž Pavčnik, 7.7.2011

Civilni sodni postopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 26/2011Kar sem videl, ni bilo ne prvič ne zadnjič. Na zaprta vrata razpravne dvorane se je z ušesom prislanjal moški in prisluškoval - domnevam - dokaznemu postopku. Bil je prepričan, da je sam s sabo, s svojim ušesom in lažnivo namero. Prav tako ni redek primer, ko ta ali oni odvetnik za omizjem odkrito razlaga, kako je pred obravnavo kot kak komponist usklajeval priče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Vloga čustev v delovanju kazenskopravnega sistema v postmodernem kontekstu

Ciril Keršmanc, 7.7.2011

Kazenski postopek

mag. Ciril Keršmanc, Pravna praksa, 26/2011Zgodilo se je! Dne 6. junija 2011 na PF Univerze v Ljubljani smo bili priča zadnji fazi metamorfoze, po novem doktorja pravnih znanosti, Saše Kmeta. Zadnja faza se je začela ob 12.01 in končala ob 14.25. Kot zapisnikar sem popisal prav vse tistega dne, kot sodelavec pa sem spremljal to preobrazbo že dalj časa: opazoval sem namreč črvička Kmeta, kako požira gore knjig, in bil tam tudi, ko se je doktorand zabubil v svojo pisarno in se prilepil pred računalnik. O tem, čemu vse smo bili priča v vmesnem obdobju, morda več kdaj drugič, danes pa bi vam rad na kratko predstavil, kaj je dr. Kmet pustil za sabo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Družinski zakonik v luči diktature večine in ustavne demokracije

Neža Kogovšek-Šalamon, 7.7.2011

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 26/2011Predstavljajmo si, da je referendumska nedelja. Poteka glasovanje o uveljavitvi Družinskega zakonika (DZ). Zbiranje podpisov je potekalo gladko, referendumska kampanja pa je bila burna; podnevi so potekale manifestacije pobudnikov za referendum, ponoči je tu in tam prišlo do napada na geje in lezbijke. Storilci so bili opogumljeni z razvnetim političnim diskurzom. Razbrali so, da opravljajo dobro delo. Javnomnenjske raziskave so spodbudne, saj kažejo, da bodo pobudniki na referendumu nedvomno uspeli. Seveda. V Sloveniji ima vendar oblast ljudstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Ali za izdajo plačilnega naloga v hitrem prekrškovnem postopku ne veljajo nobeni roki!?

Slobodan Rakočević, 7.7.2011

Prekrški

mag. Slobodan Rakočević, Pravna praksa, 26/2011Organi Mestne občine Ljubljana (MOL) so pred letom dni in več z mobilnimi radarji zaznali in "ugotovili" številne kršitelje zapovedanih omejitev hitrosti na ljubljanskih cestah. Toda njihova sodobna tehnika ugotavljanja teh prekrškov naj bi zaradi pomanjkljive programske opreme zatajila pri izdaji in vročanju plačilnih nalogov domnevnim kršiteljem tako ugotovljenih prekrškov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

ZVEtL in njegov (ne)uspeh v praksi

Urška Klakočar-Zupančič, 7.7.2011

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 26/2011V dosedanji praksi se je pokazalo, da Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), ki je bil sprejet 9. maja 2008, veljati pa je začel 24. maja 2008, ni doživel večjega uspeha. Vloženih je bilo sicer precej predlogov - na Okrajnem sodišču v Ljubljani do zdaj približno 317 - rešenih pa je bilo le 20, od tega samo eden vsebinsko, torej z vzpostavitvijo etažne lastnine. Kaj se je zgodilo, da zakon, katerega namen je bil zagotoviti pravno podlago za hitro in učinkovito vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskih stavbah, ureditev zemljiškoknjižnega stanja in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, v praksi ni zaživel oziroma je povzročil le zastoje, ki bi jih moral pravzaprav preprečevati? Kako se lotiti predlogov po ZVEtL in kako postopek, ki odpira mnoga vprašanja v praksi, sploh "pripeljati do konca"?
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 26

Leto objave

2019(5) 2018(4) 2017(7) 2015(4)
2014(7) 2013(8) 2012(5) 2011(12)
2010(11) 2009(6) 2008(11) 2007(12)
2006(9) 2005(3) 2003(7) 2002(7)
2000(8) 1999(5) 1993(6)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H IJ K L M N OP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov