O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 132)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Kako naj lastnik nepremičnine reši problem skvoterjev?

Igor Vuksanović, 20.6.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 24-25/2019Mestna občina Ljubljana (MOL) ima velike težave s povrnitvijo posesti svoje lastnine v nekdanjem tovarniškem kompleksu Roga (Rog), ki ga trenutno zaseda množica agresivnih anarhističnih skvoterjev, ki so sposobni predvsem brezdelja in trosenja oguljenih floskul o "strukturnem nasilju kapitalistične družbe" (imenoval jih bom "rogovci"). Kljub temu da je MOL pridobil več pravnomočnih sodb proti nekaterim posameznikom, ki so izvrševali posest Roga, rogovci že grozijo, da to ne bo nič zaleglo. Največji problem je, da utegnejo imeti prav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novinarji v kazenskih postopkih

dr. Katarina Bergant, 20.6.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Kazenski postopek

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 24-25/2019Te dni lahko v aktualnem tisku beremo o Sloveniji kot državi, kjer je prostor za preiskovalno novinarstvo le na zatožni klopi sodišča. Pavšalno in mestoma neargumentirano se navaja, da se novinarji v Sloveniji znajdejo v kazenskem postopku (1) le zato, ker državi ni uspelo identificirati novinarjevega vira informacij, ki ga novinar zaradi pravice do zaščite njegove identitete ni razkril, in (2) kljub temu da so novinarji delovali v prevladujočem javnem interesu. Razloga se navajata kumulativno, čeprav gre v prvem delu za vprašanje statusa novinarja kot priče, v drugem pa za vprašanje njegovega statusa obtoženca v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Bohotenje preventivne države

dr. Anže Erbežnik, 20.6.2019

Kazenski postopek

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 24-25/2019Vse bolj se tako v Sloveniji kot širše pojavlja trend, ki spreminja paradigme klasičnega kazenskega prava v koncept preventivne države. S tem mislim državo, ki poskuša že a priori identificirati morebitne bodoče storilce kaznivih dejanj, v skrajni obliki že na ravni miselnega delikta. Pri tem ne gre za običajne preventivne naloge vsake države, ki se kažejo npr. v kaznivosti poskusa ali pa določenih pripravljalnih dejanj, odvzemu prostosti duševno motenim, pozitivnih dolžnostih policije, da reagira v primeru konkretne izkazane nevarnosti zoper posameznika itd., temveč gre za državo preventivnega tipa, ki prične posegati v domnevo nedolžnosti celotnega prebivalstva na podlagi teorije o "družbi tveganj" in z uvajanjem nekakšne "pravice do varnosti", ki omejuje pravila poštenega postopka in poskuša zaobiti uveljavljanje kavtel varstva pravic posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Neprimerna ureditev meritev izpustov

Avtor ni naveden, 20.6.2019

Varstvo okolja, Inšpekcije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2019Varuh človekovih pravic (Varuh) je obravnaval več pobud glede dveh inšpekcijskih postopkov okoljske inšpekcije, ki deluje v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), v katerih so bile zavezancema (tj. podjetjema) odrejene meritve hrupa. Pobudam je bilo skupno nezadovoljstvo pobudnikov glede poteka oziroma izvedbe meritev hrupa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Povrnitev potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku

mag. Luka Vavken, 20.6.2019

Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 24-25/2019Na prvi pogled se zdi, da povrnitev stroškov kazenskega postopka ne odpira ravno pomembnih pravnih vprašanj. Večina pravnikov ob tem najprej pomisli na mučno seštevanje in pregledovanje posameznih postavk v odvetniških stroškovnikih, predloženih po končanem kazenskem postopku. Načeloma gre za tehnično opravilo, ki sicer terja marljivo in natančno delo, ne zahteva pa intelektualnega napora, ki je praviloma potreben za presojo pravnih in dejanskih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o obdolženčevi krivdi. Še manj verjetno se zdi, da so vprašanja, povezana s povrnitvijo potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku, lahko predmet odločanja Vrhovnega sodišča ter da mora Vrhovno sodišče za pravilno razlago določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se nanašajo na to področje, ter za zagotovitev enotne uporabe prava uporabiti določbe Ustave Republike Slovenije (Ustava) in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Praviloma gre namreč za dejanska vprašanja, povezana z višino stroškov obdolženčevega zastopanja, ki na Vrhovnem sodišču, katerega predmet odločanja so pravna vprašanja, nimajo mesta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Odziv na članek "Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?"

Tomaž Pavčnik, 20.6.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 24-25/2019V Pravni praksi, št. 23 z dne 13. junija 2019 je bil objavljen prispevek Igorja Vuksanovića z naslovom "Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?" Avtor v njem kritično obravnava Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 315/2017 z dne 14. februarja 2019. Članek sem prebral z velikim zanimanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Posredovanje podatkov svetu šole

Sonja Strle, 20.6.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 24-25/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede posredovanja dokumentacije iz personalne mape nekdanje zaposlene delavke svetu šole.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Poplava predpisanih prekrškov v energetiki

Domen Kodrič, 20.6.2019

Industrija in energetika, Prekrški

Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Pravo državljanstva

dr. Franci Ježek, 20.6.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Kultura in umetnost

dr. Franci Ježek, Pravna praksa, 24-25/2019Knjiga Pravo državljanstva je, kot uvodoma v predgovoru pojasni že avtor, najnovejša znanstvena monografija, ki sistematično obdeluje ureditev pravic, obveznosti in pravil, ki so povezana s pojmom in statusom državljanstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe

Patricija Kržan, 20.6.2019

Obligacije

Patricija Kržan, Pravna praksa, 24-25/2019V pogodbenem pravu je uveljavljeno načelo relativnosti pogodbenih razmerij. To pomeni, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki in ima učinek za tretje osebe le izjemoma. Jasna posledica tega pravila je, da imata pogodbeni stranki vedno pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe. Problematično je vprašanje, ali imajo pravni interes tudi tretje osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Roe v. Wade in kazniva dejanja - je ekonomija dolgočasna?

dr. Katarina Zajc, 20.6.2019

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 24-25/2019Večina ljudi, med njimi tudi "moji" študenti, gledajo na ekonomijo kot na izredno dolgočasno vedo. Po mojem, seveda "obremenjenem" prepričanju pa to nikakor ni. Morda le na začetku študija, ko se je treba naučiti osnov, čeprav je večina osnov zelo zdravorazumska. Ko pa malo bolje spoznaš to "vedo o izbiri v svetu omejenih sredstev", pa se ti odkrije popolnoma nov način razmišljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Strahopetno dejanje podležev

mag. Damijan Florjančič, 20.6.2019

Sodišča

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 24-25/2019Ko se sredi noči neznani napadalci spravijo na nič hudega slutečega človeka na njegovem domačem dvorišču in ga pretepejo s tako silovitostjo, da je vprašljivo celo njegovo preživetje, se najprej, ob sočutju do napadenega, pomisli tudi na nizkotno naravo napadalca ali napadalcev. Strahopetni podleži? Kako ob tem razumeti še okoliščino, da je bila s hrbta napadena oseba ženskega spola, ni treba posebej izpostavljati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novi Komentar Ustave RS in starševstvo istospolnih parov

dr. Mojca Zadravec, 20.6.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mojca Zadravec, Pravna praksa, 24-25/2019Dober komentar ustave je gotovo "nepogrešljiv pravniški pripomoček": tako za pravnike, ki se s pravom ukvarjajo na praktični ali znanstveni ravni, kot tiste, ki se s pravom šele spoznavajo. Ob tem se mi zdi nujno dodati, da si mora vsakokratni komentar pravnega akta (še posebej ustave) takšno težo pridobiti s svojo vsebino in mu nikakor ne pripada samo zato, ker delo nosi naslov "komentar". Ob formalnem razlogu (tj. ker komentar ni formalni pravni vir), je tu predvsem vsebinski razlog: z nekritičnim sklicevanjem na neposrečeno vsebino komentarja bi se od vsebine predmeta komentiranja lahko oddaljili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Prva leta uporabe Uredbe EU, št. 650/2012

Katja Plauštajner Metelko, 20.6.2019

Dedovanje

Katja Plauštajner-Metelko, Pravna praksa, 24-25/2019V pravnem prostoru Evropske unije, s tem pa tudi v Sloveniji, se od 17. avgusta 2015 naprej uporablja Uredba (EU), št. 650/2012, o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba 650/2012). Uredba, znana tudi pod imenom Uredba Bruselj IV, je v dedovanje s čezmejnimi elementi vnesla kar nekaj pomembnih sprememb. Te že vplivajo na delo sodišč v državah članicah, prav tako pa se kažejo pozitivni časovni in stroškovni učinki za dediče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Davčno potrjevanje računov (vprašanja in odgovori)

Avtor ni naveden, 20.6.2019

Obligacije, Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2019V primeru komisijske prodaje je glede davčnega potrjevanja računov treba upoštevati, katere račune za opravljeno dobavo mora davčni zavezanec izdati po DDV zakonodaji. Gre za primere prodaj blaga, ki jih komisionar opravi v svojem imenu in po nalogu in za račun drugega (komitenta). Da gre za prodajo komisionarja v svojem imenu, izhaja tudi iz 788. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa, da se s komisijsko pogodbo komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Še malo o pritiskih

Zvjezdan Radonjič, 21.6.2018

Sodišča

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 24-25/2018Ni v moji navadi odgovarjati na komentarje lastnih prispevkov, to počnem prvič in, upam, zadnjič, a je nujno. Komisija za etiko in integriteto si je zadala previsok cilj: podajati načelna mnenja, izhajajoč iz primerov, ki jih ne preiskuje in ne ocenjuje. Ker je na svetu vse relativno, so relativna tudi takšna mnenja. Edini razlog, ki me je motiviral za objavo prispevka, je v absolutnem, izključujočem tonu zaključka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Delna razveljavitev sodnih taks

Avtor ni naveden, 21.6.2018

Sodni registri in sodne takse

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/20181. Tretji odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah je bil v neskladju z Ustavo, kolikor je določal, naj sodišče zavrže predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če vlagatelj niti po pozivu sodišča v skladu s pravili o nepopolnih vlogah ni priložil izpolnjene izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ali predpisane priloge tudi za družinske člane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Kopiranje osebnega dokumenta v banki

Matej Vošner, 21.6.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 24-25/2018Ali lahko banka od stranke v poslovalnici zahteva predložitev osebne izkaznice ali potnega lista z vidnim stalnim naslovom zaradi preverjanja osebnih podatkov in ga tudi fotokopira? Ali ima banka pravico poleg osebnih podatkov obdelovati tudi sliko stranke, ki je na potnem listu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Sovražni govor z vidika splošnega pojma kaznivega dejanja

mag. Andrej Ferlinc, 21.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 24-25/2018V sredstvih javnega obveščanja - zlasti v predvolilnem času - je znova privrela na dan težnja po strožji kazenskopravni obravnavi sovražnega govora. Pričakovanja se vsake toliko časa usmerijo v državna tožilstva, ki naj bi s povečano represijo vplivala na uporabo inkriminacij, kakorkoli povezanih s sovražnim govorom. Če pustimo ob strani odgovor na vprašanje, ali se sovražni govor lahko pojavi prav zato, ker ga tožilstva po mnenju nekaterih ne preganjajo dovolj strogo, ali pa je predvsem posledica naglo se spreminjajočih družbenih razmer in pomanjkanja splošne kulture ter spoštovanja drugih (in drugačnih) ljudi nasploh, še posebej drugače mislečih, je treba najprej opozoriti na izhodišče, da Kazenski zakonik (KZ-1) izrecno ne inkriminira sovražnega govora kot posebnega kaznivega dejanja. Možnost kazenskopravnega odziva v zvezi s sovražnim govorom lahko prepoznamo v inkriminaciji javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1, mučenja po 135.a členu KZ-1 s povzročanjem duševnega trpljenja in izvajanjem pritiska, grožnje po 135. členu KZ-1 in v večini kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Hišna preiskava odvetniške pisarne kot ultima ratio

Žiga Cvetko, 21.6.2018

Kazenski postopek, Odvetništvo in notariat

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 24-25/2018Hišna preiskava odvetniške pisarne kot posebna oblika hišne preiskave v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) ni posebej urejena, pač pa je v členih 214-224 ZKP urejena "navadna" hišna preiskava. Določbe hišne preiskave se vzamejo kot podlaga za opravo preiskave odvetniške pisarne in se uporabijo v povezavi z 8. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki je lex specialis v odnosu do ZKP. Drugih posebnih pogojev oziroma načina oprave preiskave odvetniške pisarne ZKP oziroma ZOdv ni predvideval. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi ugotovilo protiustavnost ZKP in ZOdv ter zakonodajalcu naložilo odpravo protiustavnosti, do takrat pa se preiskava odvetniške pisarne, preiskava elektronskih naprav ter zaseg predmetov, listin in naprav odvetniku opravljajo na način, ki je določen v točkah 60-63 omenjene odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Svetovalna mnenja v luči postopka predhodnega odločanja

Mateja Veingerl, 22.6.2017

Sodišča

Mateja Veingerl, Pravna praksa, 24-25/2017Postopek predhodnega odločanja je eden najpomembnejših postopkov pred Sodiščem Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU). Gre za dialog med nacionalnimi sodišči in Sodiščem EU glede veljavnosti in razlage prava EU. Sorodno postopku predhodnega odločanja je zakonodajalec z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) kot drugo najobsežnejšo novelo obstoječega Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v slovenski pravni red vnesel pomembno novost, ki vrhovnemu sodišču podeljuje pristojnost izdaje svetovalnih mnenj. Predmetni prispevek prikazuje podobnosti in razlike med obema postopkoma ter se ob dejstvu, da se slovenska sodišča postopka predhodnega odločanja v veliki meri niso posluževala, sprašuje, ali ne bo izdaja svetovalnih mnenj morebiti ostala zgolj mrtva črka na papirju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Lani v Sloveniji za 6,2 odstotka manj zaprtih oseb

Toni Tovornik, 22.6.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Toni Tovornik, Pravna praksa, 24-25/2017Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij v Letnem poročilu 2016 ocenjuje, da se je nadaljeval trend upadanja števila zaprtih oseb, in sicer je bilo lani v povprečju na dan zaprtih 1.377 oseb, kar je 86 manj kot leto prej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb

mag. Almin Gorinjac, 22.6.2017

Intelektualna lastnina

mag. Almin Gorinjac, Pravna praksa, 24-25/2017V slovenskem pravnem prostoru obstaja že dlje časa neurejeno stanje ali raje velika pravna negotovost na področju kolektivnega upravljanja avtorske pravice avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije. O tem zadnje čase precej ažurno poročajo mediji, vendar sodeč po prispevkih novinarjev ni videti, da bi avtorji prispevkov razumeli srž problema, pa tudi sodne odločbe v številnih upravnih in sodnih sporih ne odražajo razumevanja bistva problematike. V tem prispevku podrobneje analiziram primer z namenom osvetlitve vzroka problema, za katerega menim, da izhaja iz nepravilno vodenega upravnega postopka, v katerem je Urad RS za intelektualno lastnino podelil dovoljenje novi kolektivni organizaciji, s čimer je podelitev novega dovoljenja vplivala na prenehanje začasnega dovoljenja druge kolektivne organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Posredovanje osebnih podatkov o subvenciji hrane

Matej Vošner, 22.6.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 24-25/2017Ali je osnovna šola dolžna posredovati upravni enoti podatke učenca o tem, ali je prejemnik subvencionirane prehrane oziroma ali je do nje upravičen; in če je, v kakšnem znesku?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Ste (že) pripravljeni na maj 2018?

dr. Nataša Pirc Musar, 22.6.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 24-25/2017Nova evropska Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR - General Data Protection Regulation) se začne uporabljati enotno v vseh državah članicah 25. maja 2018. V primerjavi z veljavno Direktivo 95/46/ES, preneseno v slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), prinaša precej novosti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 24-25

Leto objave

2019(15) 2018(5) 2017(5) 2015(7)
2014(8) 2013(7) 2012(9) 2011(8)
2010(17) 2009(11) 2008(11) 2007(12)
2006(11) 2000(6)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČD ĐE F G H IJ K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov