O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 141)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Nujni dediči, kadar ni otrok

dr. Nana Weber, 18.6.2020

Dedovanje

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 24-25/2020Pravkar sem se poročil, z ženo ne nameravava imeti otrok. Žena ima brata in mamo, jaz staršev nimam več, imam pa približno 50 bratrancev in sestričen, ki imajo vsi že svoje otroke. Odločila sva se, da bova napisala oporoki, v kateri bova vsak drugega postavila za dediča. • Zanima me, kakšni so nujni deleži drugih sorodnikov v primeru njene smrti in kakšni v primeru moje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Ko kolesar trči v vrata parkiranega avtomobila

Žiga Cvetko, 18.6.2020

Cestni promet, Obligacije

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 24-25/2020• Kdo je kriv za telesno poškodbo, ko se s kolesom zaletim v nenadoma odpirajoča se vrata ob cesti stoječega pravilno parkiranega avtomobila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Kdo nosi stroške sanacije balkonov?

mag. Suzana Pisnik, 18.6.2020

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 24-25/2020Etažni lastniki so z upravnikom in izvajalcem sklenili dogovor o obnovi fasade ter o kritju vseh stroškov, vključno s stroški, ki nastanejo zaradi sanacije na balkonih. Po končani obnovi se lastniki balkonov izmikajo plačilu stroškov, ki so nastali pri sanaciji na njihovih balkonih. • Kaj lahko storijo ostali etažni lastniki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Še o izvršbi na podlagi verodostojne listine na Hrvaškem in v Sloveniji

Zoran Skubic, 18.6.2020

Civilni sodni postopki

Zoran Skubic, Pravna praksa, 24-25/2020Pred skoraj natanko tremi leti je Sodišče (EU) v odločitvah Zulfikarpašić in Pula Parking ocenjevalo hrvaško (delegirano) ureditev postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine (VL) z vidika Uredbe št. 805/2004 (evropski nalog za izvršbo; ENI) in Uredbe št. 1215/2012 (izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah). Ugotovilo je, da ureditev, ki zgolj tamkajšnjim notarjem določa pristojnost izdajanja tovrstnih sklepov, nima čezmejnih učinkov. Tako hrvaškega sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na podlagi VL, zoper katerega tudi ni bil podan ugovor dolžnika, preprosto ni mogoče čezmejno izvršiti, vsaj ne preko mehanizmov, ki jih določata ti dve uredbi. Toda kaj se zgodi v primeru, da je tovrsten ugovor vseeno podan? Ali pristojno hrvaško sodišče v ugovornem postopku ravna kaj drugače, kot bi sicer, in kaj to pomeni za pravice hrvaških subjektov? To so bile ključne dileme dveh združenih zadev, ki ju je nedavno obravnavalo Sodišče (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Pravica do poštenega sojenja v adversarnem kazenskem postopku

Alenka Antloga, 18.6.2020

Kazenski postopek, Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 24-25/2020Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v sedmih zadevah in v primeru osmih pritožnikov odločil, da obdolženci niso bili deležni poštenega sojenja, ker državno odvetništvo ni posredovalo vseh svojih stališč obrambi in/ali ker so bile seje pritožbenega sodišča izvedene v njihovi odsotnosti. Posledično je bil kršen 6. člen Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Dobrota je sirota

dr. Ciril Ribičič, 18.6.2020

Človekove pravice, Tujci

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 24-25/2020Nedavna odločba nemškega zveznega ustavnega sodišča, ki poskuša omejiti delovanje obveščevalnih služb pri posegih v zasebnost tujcev v tujini, mi je obudila spomin na razprave o tovrstnih kršitvah človekovih pravic v zadnjih 15 letih. Ko so po Ljubljani krožili izpiski zasebnih elektronskih sporočil, ki sem si jih izmenjeval s sodnikom mednarodnega sodišča, sem se vprašal, kako je to mogoče. Delni odgovor sem dobil leta 2007, ko je Franc Testen kot predsednik Vrhovnega sodišča naslovil na Ustavno sodišče zahtevo za presojo ureditve, na podlagi katere lahko Sova brez sodne odredbe zunaj države posega v zasebnost tujcev. Ustavno sodišče je sicer zahtevo (U-I-216/07) zavrglo, vendar na meritoren način: povedalo je, da se morajo obveščevalci pri tovrstnih posegih omejiti na zbiranje informacij o neki zadevi, predmetu, ne smejo pa prisluškovati konkretni telefonski številki ali pregledovati elektronskih sporočil posameznega naslovnika. Sledila je zahteva informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar (U-I-45/08), ki je obiskala sedež Sove in ugotovila, da še naprej krši Ustavo in brez odredbe sodišča prisluškuje v tujini. To dobro ve tudi kritična javnost, saj je razvpita afera razkrila, da Sova spremlja pogovore med tujci in prebivalci Slovenije, in to tistimi, ki opravljajo pomembne politične funkcije. Šlo je za prepir in sodni spor dveh od njih o tem, ali sta se vrhunska državna funkcionarja Hrvaške in Slovenije dogovarjala o spodbujanju protestov hrvaških ribičev v Piranskem zalivu. Ustavno sodišče je tudi tokrat uporabilo meritorno zavrženje in povedalo, da takšno ravnanje ni ustavno. S kolegico dr. Mirjam Škrk sva v ločenem mnenju poudarila, da so nadzorovani tujci večinoma evropski državljani iz držav, s katerimi Slovenija sodeluje v Evropski uniji, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje, OZN itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Odstop terjatve med pravdo

Dejan Kramar, 18.6.2020

Civilni sodni postopki

Dejan Kramar, Pravna praksa, 24-25/2020V poslovni praksi pogosto prihaja do odstopa terjatve s pogodbo oziroma cesijo. Če v zvezi z odstopljeno terjatvijo poteka pravdni postopek, ima prevzemnik nedvomno interes za izid pravde. Odtujitev terjatve, o kateri teče pravda, ne povzroči spremembe strank, a je ne glede na to treba spremeniti tožbeni zahtevek tako, da se zahteva izpolnitev v korist pridobitelja. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, če pride do odstopa terjatve, o kateri teče pravda, to sicer ni ovira, da se pravda med istima strankama ne bi dokončala. Prevzemnik lahko vstopi v pravdo kot novi tožnik le, če se s tem strinjata obe stranki. Ne glede na navedeno pa ima prevzemnik v primeru izostanka soglasja (tožene) stranke možnost sodelovanja v pravdi kot sosporniški intervenient.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Stvarna pristojnost Evropskega javnega tožilstva

mag. Tanja Frank Eler, 18.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 24-25/2020Razmejitev med kaznivimi dejanji, za katera bo pristojno na novoustanovljeno Evropsko javno tožilstvo (v nadaljevanju: EJT), in tistimi, za katera bodo pristojnost ohranili nacionalni organi, je bila eno od ključnih vprašanj pri sprejemanju Uredbe o ustanovitvi EJT (v nadaljevanju: Uredba). Pokazalo se je, da so se države le stežka pripravljene odpovedati delu svoje suverenosti na področju kazenskega prava v korist novega urada. Ko je postalo jasno, da je soglasje držav članic za sprejem Uredbe nedosegljivo, je kot edini način izvedbe projekta preostal mehanizem okrepljenega sodelovanja, ki je zainteresiranim državam omogočil dogovor o ustanovitvi EJT.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Nekonvencionalna likovna dela in avtorske pravice - je moja tetovaža res moja?

Timotej Kotnik Jesih, 18.6.2020

Intelektualna lastnina

Timotej Kotnik-Jesih, Pravna praksa, 24-25/2020Bolečina traja že eno uro. Na stotine majhnih igel brez prestanka prebada tvojo kožo, počutiš se, kakor bi te nekdo rezal z nožem. Na roki mešanica krvi in črnila prekrivata po meri narisan motiv vrtnice, ki ga tetovator počasi, a vztrajno vnaša v tvojo kožo. Da bo tetovaža končana, moraš v neudobnem položaju sedeti še vsaj poldrugo uro, a vredno je potrpeti, saj bo na koncu tetovaža samo tvoja! Pa bo res?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Roe v. Wade in kazniva dejanja - je ekonomija dolgočasna?

dr. Katarina Zajc, 20.6.2019

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 24-25/2019Večina ljudi, med njimi tudi "moji" študenti, gledajo na ekonomijo kot na izredno dolgočasno vedo. Po mojem, seveda "obremenjenem" prepričanju pa to nikakor ni. Morda le na začetku študija, ko se je treba naučiti osnov, čeprav je večina osnov zelo zdravorazumska. Ko pa malo bolje spoznaš to "vedo o izbiri v svetu omejenih sredstev", pa se ti odkrije popolnoma nov način razmišljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Odziv na članek "Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?"

Tomaž Pavčnik, 20.6.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 24-25/2019V Pravni praksi, št. 23 z dne 13. junija 2019 je bil objavljen prispevek Igorja Vuksanovića z naslovom "Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?" Avtor v njem kritično obravnava Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 315/2017 z dne 14. februarja 2019. Članek sem prebral z velikim zanimanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Strahopetno dejanje podležev

mag. Damijan Florjančič, 20.6.2019

Sodišča

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 24-25/2019Ko se sredi noči neznani napadalci spravijo na nič hudega slutečega človeka na njegovem domačem dvorišču in ga pretepejo s tako silovitostjo, da je vprašljivo celo njegovo preživetje, se najprej, ob sočutju do napadenega, pomisli tudi na nizkotno naravo napadalca ali napadalcev. Strahopetni podleži? Kako ob tem razumeti še okoliščino, da je bila s hrbta napadena oseba ženskega spola, ni treba posebej izpostavljati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Posredovanje podatkov svetu šole

Sonja Strle, 20.6.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 24-25/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede posredovanja dokumentacije iz personalne mape nekdanje zaposlene delavke svetu šole.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Poplava predpisanih prekrškov v energetiki

Domen Kodrič, 20.6.2019

Industrija in energetika, Prekrški

Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Neprimerna ureditev meritev izpustov

Avtor ni naveden, 20.6.2019

Varstvo okolja, Inšpekcije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2019Varuh človekovih pravic (Varuh) je obravnaval več pobud glede dveh inšpekcijskih postopkov okoljske inšpekcije, ki deluje v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), v katerih so bile zavezancema (tj. podjetjema) odrejene meritve hrupa. Pobudam je bilo skupno nezadovoljstvo pobudnikov glede poteka oziroma izvedbe meritev hrupa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Povrnitev potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku

mag. Luka Vavken, 20.6.2019

Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 24-25/2019Na prvi pogled se zdi, da povrnitev stroškov kazenskega postopka ne odpira ravno pomembnih pravnih vprašanj. Večina pravnikov ob tem najprej pomisli na mučno seštevanje in pregledovanje posameznih postavk v odvetniških stroškovnikih, predloženih po končanem kazenskem postopku. Načeloma gre za tehnično opravilo, ki sicer terja marljivo in natančno delo, ne zahteva pa intelektualnega napora, ki je praviloma potreben za presojo pravnih in dejanskih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o obdolženčevi krivdi. Še manj verjetno se zdi, da so vprašanja, povezana s povrnitvijo potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku, lahko predmet odločanja Vrhovnega sodišča ter da mora Vrhovno sodišče za pravilno razlago določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se nanašajo na to področje, ter za zagotovitev enotne uporabe prava uporabiti določbe Ustave Republike Slovenije (Ustava) in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Praviloma gre namreč za dejanska vprašanja, povezana z višino stroškov obdolženčevega zastopanja, ki na Vrhovnem sodišču, katerega predmet odločanja so pravna vprašanja, nimajo mesta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Davčno potrjevanje računov (vprašanja in odgovori)

Avtor ni naveden, 20.6.2019

Obligacije, Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2019V primeru komisijske prodaje je glede davčnega potrjevanja računov treba upoštevati, katere račune za opravljeno dobavo mora davčni zavezanec izdati po DDV zakonodaji. Gre za primere prodaj blaga, ki jih komisionar opravi v svojem imenu in po nalogu in za račun drugega (komitenta). Da gre za prodajo komisionarja v svojem imenu, izhaja tudi iz 788. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa, da se s komisijsko pogodbo komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Bohotenje preventivne države

dr. Anže Erbežnik, 20.6.2019

Kazenski postopek

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 24-25/2019Vse bolj se tako v Sloveniji kot širše pojavlja trend, ki spreminja paradigme klasičnega kazenskega prava v koncept preventivne države. S tem mislim državo, ki poskuša že a priori identificirati morebitne bodoče storilce kaznivih dejanj, v skrajni obliki že na ravni miselnega delikta. Pri tem ne gre za običajne preventivne naloge vsake države, ki se kažejo npr. v kaznivosti poskusa ali pa določenih pripravljalnih dejanj, odvzemu prostosti duševno motenim, pozitivnih dolžnostih policije, da reagira v primeru konkretne izkazane nevarnosti zoper posameznika itd., temveč gre za državo preventivnega tipa, ki prične posegati v domnevo nedolžnosti celotnega prebivalstva na podlagi teorije o "družbi tveganj" in z uvajanjem nekakšne "pravice do varnosti", ki omejuje pravila poštenega postopka in poskuša zaobiti uveljavljanje kavtel varstva pravic posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novinarji v kazenskih postopkih

dr. Katarina Bergant, 20.6.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Kazenski postopek

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 24-25/2019Te dni lahko v aktualnem tisku beremo o Sloveniji kot državi, kjer je prostor za preiskovalno novinarstvo le na zatožni klopi sodišča. Pavšalno in mestoma neargumentirano se navaja, da se novinarji v Sloveniji znajdejo v kazenskem postopku (1) le zato, ker državi ni uspelo identificirati novinarjevega vira informacij, ki ga novinar zaradi pravice do zaščite njegove identitete ni razkril, in (2) kljub temu da so novinarji delovali v prevladujočem javnem interesu. Razloga se navajata kumulativno, čeprav gre v prvem delu za vprašanje statusa novinarja kot priče, v drugem pa za vprašanje njegovega statusa obtoženca v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Kako naj lastnik nepremičnine reši problem skvoterjev?

Igor Vuksanović, 20.6.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 24-25/2019Mestna občina Ljubljana (MOL) ima velike težave s povrnitvijo posesti svoje lastnine v nekdanjem tovarniškem kompleksu Roga (Rog), ki ga trenutno zaseda množica agresivnih anarhističnih skvoterjev, ki so sposobni predvsem brezdelja in trosenja oguljenih floskul o "strukturnem nasilju kapitalistične družbe" (imenoval jih bom "rogovci"). Kljub temu da je MOL pridobil več pravnomočnih sodb proti nekaterim posameznikom, ki so izvrševali posest Roga, rogovci že grozijo, da to ne bo nič zaleglo. Največji problem je, da utegnejo imeti prav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Prva leta uporabe Uredbe EU, št. 650/2012

Katja Plauštajner Metelko, 20.6.2019

Dedovanje

Katja Plauštajner-Metelko, Pravna praksa, 24-25/2019V pravnem prostoru Evropske unije, s tem pa tudi v Sloveniji, se od 17. avgusta 2015 naprej uporablja Uredba (EU), št. 650/2012, o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba 650/2012). Uredba, znana tudi pod imenom Uredba Bruselj IV, je v dedovanje s čezmejnimi elementi vnesla kar nekaj pomembnih sprememb. Te že vplivajo na delo sodišč v državah članicah, prav tako pa se kažejo pozitivni časovni in stroškovni učinki za dediče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Pravo državljanstva

dr. Franci Ježek, 20.6.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Kultura in umetnost

dr. Franci Ježek, Pravna praksa, 24-25/2019Knjiga Pravo državljanstva je, kot uvodoma v predgovoru pojasni že avtor, najnovejša znanstvena monografija, ki sistematično obdeluje ureditev pravic, obveznosti in pravil, ki so povezana s pojmom in statusom državljanstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe

Patricija Kržan, 20.6.2019

Obligacije

Patricija Kržan, Pravna praksa, 24-25/2019V pogodbenem pravu je uveljavljeno načelo relativnosti pogodbenih razmerij. To pomeni, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki in ima učinek za tretje osebe le izjemoma. Jasna posledica tega pravila je, da imata pogodbeni stranki vedno pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe. Problematično je vprašanje, ali imajo pravni interes tudi tretje osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novi Komentar Ustave RS in starševstvo istospolnih parov

dr. Mojca Zadravec, 20.6.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mojca Zadravec, Pravna praksa, 24-25/2019Dober komentar ustave je gotovo "nepogrešljiv pravniški pripomoček": tako za pravnike, ki se s pravom ukvarjajo na praktični ali znanstveni ravni, kot tiste, ki se s pravom šele spoznavajo. Ob tem se mi zdi nujno dodati, da si mora vsakokratni komentar pravnega akta (še posebej ustave) takšno težo pridobiti s svojo vsebino in mu nikakor ne pripada samo zato, ker delo nosi naslov "komentar". Ob formalnem razlogu (tj. ker komentar ni formalni pravni vir), je tu predvsem vsebinski razlog: z nekritičnim sklicevanjem na neposrečeno vsebino komentarja bi se od vsebine predmeta komentiranja lahko oddaljili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Delna razveljavitev sodnih taks

Avtor ni naveden, 21.6.2018

Sodni registri in sodne takse

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/20181. Tretji odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah je bil v neskladju z Ustavo, kolikor je določal, naj sodišče zavrže predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če vlagatelj niti po pozivu sodišča v skladu s pravili o nepopolnih vlogah ni priložil izpolnjene izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ali predpisane priloge tudi za družinske člane.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 24-25

Leto objave

2020(9) 2019(15) 2018(5) 2017(5)
2015(7) 2014(8) 2013(7) 2012(9)
2011(8) 2010(17) 2009(11) 2008(11)
2007(12) 2006(11) 2000(6)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČD ĐE F G H IJ K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov