O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 13
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 325)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Bogate procesne pravice obtožencev v kazenskem postopku

mag. Boštjan J. Turk, 29.8.2019

Kazenski postopek

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 32/2019Bil sem del generacije študentov, ki je bila pri predmetu Kazensko procesno pravo deležna mogočne propagande anglosaksonske različice tega prava, katerega bistvo je med drugim v pravni kreaciji sistema "enakosti orožij" (ang. equal powers) v odnosu med premočno državo na eni in ranljivejšim posameznikom na drugi strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Pravo državljanstva

dr. Franci Ježek, 20.6.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Kultura in umetnost

dr. Franci Ježek, Pravna praksa, 24-25/2019Knjiga Pravo državljanstva je, kot uvodoma v predgovoru pojasni že avtor, najnovejša znanstvena monografija, ki sistematično obdeluje ureditev pravic, obveznosti in pravil, ki so povezana s pojmom in statusom državljanstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Privilegij zoper samoobtožbo in nadzorni (inšpekcijski) postopki

Stajnko Jan, Jakšić Jure, 18.4.2019

Inšpekcije

Jan Stajnko, Jure Jakšić, Pravna praksa, 16/2019Pod pojmom nadzorni postopek razumemo inšpekcijske, davčne, carinske in vse druge postopke nadzora nad spoštovanjem predpisov. Nadzorno funkcijo neposredno izvajajo nadzorni (inšpekcijski) organi preko uradnih oseb. Ti imajo poleg nadzornih pogosto tudi prekrškovne pristojnosti, imajo torej dvojno naravo. Med izvajanjem svoje temeljne funkcije nadzora lahko uradna oseba ugotovi, da je stranka izpolnila zakonske znake posameznih prekrškov in ji zaradi tega naloži ustrezno sankcijo. Ob tem se porodi vprašanje: "Ali se lahko dokazi, ki so zbrani v nadzornem postopku, zakonito uporabijo pri odločanju o prekršku?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kdaj do učinkovitejših sodišč?

mag. Boštjan J. Turk, 28.3.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 13/2019Krilatica, da s(m)o Slovenci odlični teoretiki in slabši praktiki, se odraža tudi na področju pravosodja. Ministrstvo za pravosodje se namreč že od leta 2016 neuspešno usklajuje s sodno vejo oblasti glede reforme v smeri zmanjševanja števila sodišč. Danes lahko ugotovimo, da zanjo niso pripravljene niti normativne podlage, kar pomeni, da smo še daleč od uresničitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kultura pregona

Hinko Jenull, 28.3.2019

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 13/2019Vloga prava v prizadevanjih za izboljšanje družbe je precenjena. Ne zgolj pri taksah, tarifah in pristojbinah, precenjen je njegov učinek na "negativne pojave". Ti danes zajemajo vse, kar moti vrednostno, politično in marketinško vsiljen ideal vsesplošnega uspeha, zdravja, sreče in zadovoljstva. Kruto dejstvo je, da življenje ne sledi našim optimističnim predstavam, zato vedno več ljudi zapade v tesnobo, izgubi zaupanje in občuti krivico. Kjer je krivica, pa mora pravna država - vsaj tako zdaj velja - prizadetim zagotoviti izvršljiv zahtevek, ki bo nadomestil izjalovljena pričakovanja. Če ne to, pa vsaj, "da bo kdo odgovarjal", ker ni, kakor bi moralo biti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Državno tožilstvo - dvajset let obljub in pričakovanj

Hinko Jenull, 7.3.2019

Kazenski postopek, Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 9-10/2019Da je njega dni sodoben model kazenskega postopka, ki smo ga prevzeli od prejšnje države, presežen, je bilo splošno sprejeto že ob nastanku sedanjega ZKP/1994. Leta 2000 je takratna ministrica za pravosodje Barbara Brezigar imenovala prvo delovno skupino za pripravo ZKP-1. Akademska stroka se je v prizadevanja vključila z raziskavo in celovitimi izhodišči prenove leta 2006, minister dr. Lovro Šturm pa je leta 2008 že pripravil osnutek prve polovice zakona (343 členov) z okrepljenimi pooblastili policije in državnega tožilstva v predobravnavni fazi in garantno vlogo sodišča pri posegih v človekove pravice. Čeprav so za dokončanje naloge ostale le še spremembe glede glavne obravnave ter pravnih sredstev, se projekt od takrat ni premaknil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Skromni rezultati pregona borzne kriminalitete

Hinko Jenull, 7.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 5-6/2019Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS je bil lani opravljen pregled obravnavanja zadev kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij po 243. členu (prejšnjega) Kazenskega zakonika (KZ) oziroma 238. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja zlorabe trga finančnih instrumentov po 239. členu KZ-1, v obdobju od 1995 do 2017. Namen pregleda je bila priprava vsebinske analize pojavnih značilnosti kaznivih dejanj (ovaditelji, osumljenci, oškodovanci, pravna opredelitev in opis dejanja), poteka in trajanja postopka ter oblikovanje izhodišč za učinkovitejši pregon z vidika pravne opredelitve dejanj, izrekov obtožnih aktov, usmerjanja predkazenskega postopka, dokaznega postopka in predlogov za izrek sankcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Odvetniška etika na hudi preizkušnji

mag. Boštjan J. Turk, 17.1.2019

Odvetništvo in notariat

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 3/2019V življenju so trenutki, ki se človeku trdno vtisnejo v spomin za vse življenje. Običajno so to življenjske prelomnice (konec služenja vojaškega roka, matura, diploma, rojstvo otroka), ni pa nujno. Nekateri trenutki so sami po sebi veličastni, če jih človek kot take začuti. Enega izmed takih sem doživel v začetku leta 1993 ob podelitvi diplom na Pravni fakulteti v Ljubljani. Šlo je za zaprisego, ki smo jo morali novopečeni diplomirani pravniki obljubiti javnosti, in sicer da bomo tako v svojih profesionalnih karierah kot tudi v življenju nasploh vselej stremeli k poštenosti in da se bomo vselej zavzemali in borili za ohranjanje pravične družbe in pravne države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Med človečnostjo in proceduro

Hinko Jenull, 17.1.2019

PRAVOSODJE

Hinko Jenull, Pravna praksa, 3/2019Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu RS v Smernicah za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb poudarja, da vrednostna in družbena dimenzija prava "terja od sodnika pogled na konkretne sodne zadeve tudi s perspektive človečnosti". O utemeljenosti zahteve ni dvoma, žal pa to ne velja za razmere, v katerih se mora uresničiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Lik in delo sodnika

mag. Martin Jančar, 10.1.2019

Sodišča

mag. Martin Jančar, Pravna praksa, 1-2/2019Zadnji dve leti, predvsem po spremembi Sodnega reda, ki delovanje sodišča bolj odpira javnosti, je mogoče vrednotiti na različne načine. Ureditev, ki je bolj razkrila tudi sodnikovo osebno podobo, je logično nadaljevanje oblikovanja sodniške funkcije kot funkcije državne oblasti sodobnega tipa. Želel bi si, da je to dogajanje plod tehtnega premisleka tudi o učinkih in posledicah, zlasti pri segmentu, ki me tudi osebno zadeva, to je pri delu sodnika prve stopnje. A o tem se mi porajajo dvomi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Od Marakeške pogodbe do spremembe ZASP

Zonta Tilen, Bogataj Jančič Maja, 22.11.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, dr. Maja Bogataj-Jančič, Pravna praksa, 45-46/2018Predstavljajte si, da stojite pred domačo knjižno polico, na kateri je sto knjig. Zaprete oči, in ko jih ponovno odprete, je na njej samo še ena naključno izbrana knjiga. Tolikšen je približno odstotek knjig, dostopnih večini slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja po svetu, kar poleg vseh ovir in tegob v njihovem vsakdanu dodatno prispeva k občutku izključenosti. Knjižna lakota (ang. book famine) je resen svetovni družbeni problem, h kateremu prispeva več dejavnikov; poleg finančnih in birokratskih ovir ljudem z okvarami vida in motnjami branja namreč vrata v svet knjig potencialno zapirajo tudi avtorske in sorodne pravice. To problematiko rešuje Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem (v nadaljevanju Marakeška pogodba), konvencija, ki je bila sprejeta v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization, v nadaljevanju WIPO).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, dr. Jernej Letnar-Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Odškodninska odgovornost delodajalca za poškodbe delavca pri nevarnih delih

Anja Jelen, 25.10.2018

Delovna razmerja, Obligacije

Anja Jelen, Pravna praksa, 41-42/2018Ena temeljnih obveznosti delodajalca je zagotavljanje varnih in s predpisi usklajenih delovnih razmer. Že 45. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delodajalca zavezuje k zagotavljanju pogojev za varnost in zdravje pri delu, ki pa so natančneje opredeljeni v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). K spoštovanju in izvajanju teh predpisov in ukrepov z določbo 35. člena ZDR-1 zavezuje tudi delavce. Kadar se delodajalec odgovornosti ne more razbremeniti, mora po splošnih pravilih civilnega prava delavcu povrniti škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Ugotavljanje identitete voznika po fotografijah v postopku odločanja občinskega redarstva

Hinko Jenull, 25.10.2018

Cestni promet, Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 41-42/2018Nove informacijske tehnologije, ki spreminjajo svet na vseh področjih, prinašajo dodatne možnosti dokazovanja pri prav(osod)nem odločanju, kar je tesno povezano z zakonitostjo načina njihove uporabe. Zato ne preseneča, da je v postopkih o prekršku že prišla na dnevni red uporaba fotografij voznikov (smiselno enako velja za videonadzor), ki so posnete na lokacijah merilnih naprav (stacionarnih radarjev) ob slovenskih cestah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

O specializaciji v pravosodju

Hinko Jenull, 4.10.2018

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 38/2018Ministrstvo za pravosodje je po dveh neuspešnih poskusih (leta 2002 in leta 2009) v lanskem letu znova pristopilo k preureditvi pravniškega državnega izpita (PDI). Neposredno pred nastopom nove vlade je teze predstavilo sodelujoči strokovni javnosti, na spletni strani pa tudi splošni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Avtorske pravice in izjema za izobraževanje - velika pričakovanja in velika razočaranja

Bogataj Jančič Maja, Krajnc Saša, 12.7.2018

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Maja Bogataj-Jančič, Saša Krajnc, Pravna praksa, 27/2018Ali lahko učitelj svojim učencem predvaja pesem v razredu ali je to v nasprotju z avtorskim pravom? Zakaj jo lahko ponekod zakonito predvaja samo z zgoščenke, ne sme pa je predvajati s posnetka, ki je na voljo na spletu? Ali lahko učitelj za namene izobraževanja pripravi, predstavi in objavi predstavitev, v katero vključi videoposnetke ali druga tuja avtorska dela? Ali lahko takšno predstavitev svojim učencem ali svojim kolegom pošlje po e-pošti? Ali jo lahko razširja prek socialnih omrežij?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Kakovost sodnega sistema s poudarkom na postopkovni pravičnosti

mag. Valerija Jelen Kosi, 14.6.2018

Sodišča

mag. Valerija Jelen-Kosi, Pravna praksa, 23/2018Slovensko sodstvo se je vse od ponesrečene reforme organizacije sodišč, ki jo je uvedla leta 1994 sprejeta zakonodaja, pretežno posvečalo cilju odločanja v razumnem času. Leta 2015 pa je bilo moč ugotoviti, da prvič po 20 letih govorimo o obvladljivem številu nerešenih zadev. Istočasno je tako pri nas kot v tujini dozorelo spoznanje, da hitro sojenje brez poudarka na njegovi kakovosti ne more biti uspešno (ang. justice hurried is justice buried). Nevarnosti pretiranega poudarjanja učinkovitosti sodstva se zaveda tudi Evropska komisija, ki poudarja, da je uspešen (ang. effective) sodni sistem tisti, ki vključuje osnovne vidike: kakovost (ang. quality), neodvisnost (ang. independence) in učinkovitost (ang. efficiency).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Poklicne prepovedi

Hinko Jenull, 22.3.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2018Namen kazenskega postopka ni le, da se izreče primerna sankcija, povrne povzročena škoda oziroma odvzame korist, krivemu storilcu je treba tudi onemogočiti ponovitev kaznivega ravnanja. Tak preventivni učinek kazenske represije se, poleg začasne izločitve na podlagi prostostnih sankcij oziroma grožnje ob pogojnih obsodbah, zagotavlja z izrekanjem ustreznih varnostnih ukrepov in učinkovanjem pravnih posledic obsodbe. V obdobju obsežnega gospodarskega in finančnega kriminala je še posebej pomembno, da se z opisanima načinoma skušajo preprečiti zlorabe, ki jih omogoča delovanje v okviru določenega poklica, dejavnosti ali dolžnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Javnost sojenja in posvečenost mrtvih

Hinko Jenull, 22.3.2018

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2018Zakon pooblašča sodišče, da v kazenskem postopku izključi javnost od celote ali dela glavne obravnave, če je to (med ostalim) potrebno zaradi varovanja morale, osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika ali če bi javnost škodovala interesom pravičnosti. Če so po oceni sodišča ti pogoji izpolnjeni, izključi javnost z obrazloženim sklepom, ki se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Kriteriji za presojo jasnosti in razumljivosti pogodbenih pogojev kreditov

Baghrizabehi Denis, Jakšić Jure, 22.2.2018

Obligacije, TRGOVINA

Denis Baghrizabehi, Jure Jakšić, Pravna praksa, 7-8/2018Sodišče Evropske unije (EU) je izdalo sodbo v zadevi Ruxandra Paula Andriciuc in drugi proti Banca Românească SA (v nadaljevanju sodba). Sodba je pomembno (zavezujoče) vodilo za potrošnike v Sloveniji, ki so v času veljave Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK) najemali kredite v tuji valuti (pristna valutna terjatev). V njej je Sodišče EU podalo kriterije za presojo jasnosti in razumljivosti jezika pogodbenih pogojev kreditnih pogodb, v katerih je določeno, da je treba posojilo vrniti v isti tuji valuti, v kateri je bilo sklenjeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kazenski zakonik 2017, posebni del s komentarjem, sodno prakso in literaturo

dr. Vid Jakulin, 1.2.2018

Kultura in umetnost, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Vid Jakulin, Pravna praksa, 5/2018Konec decembra leta 2017 je izšel komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1). Tako smo po petnajstih letih dočakali izid novega komentarja posebnega dela kazenskega zakonika, saj so izvodi komentarja posebnega dela, ki ga je leta 2002 izdal isti avtor, že davno pošli. Ob tem je treba izpostaviti, da je to prvi komentar novega KZ-1, ki je začel veljati prvega novembra leta 2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Kazenski postopek v duhu časa

Hinko Jenull, 26.10.2017

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 41-42/2017V razpravi o metodologiji kazenskega procesnega prava na letošnjih Dnevih slovenskih pravnikov je dr. Zlatan Dežman opozoril, da se moramo ob vladnem predlogu sprememb in dopolnitev kazenskega postopka (novela ZKP-N) vprašati tudi o "duhu časa", v katerem je bil napisan. Vprašati pa se moramo tudi o "duhu nosilcev", ki so predlog s politično silo uveljavljali do neuspešnega konca zakonodajnega postopka. Obojega se ta zgodba dotika v več točkah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Digitalizacija prava: pametne pogodbe v verigi podatkovnih blokov

Jadek Aljaž, Merc Peter, 27.9.2017

Obligacije

Aljaž Jadek, dr. Peter Merc, Pravna praksa, 36-37/2017Industrija 4.0., ki je v polnem razcvetu, prinaša digitalizacijo na vseh področjih. Pravo ni izjema. Tako imenovane pametne pogodbe, o katerih bo govora v prispevku, dokazujejo, kako lahko inovativna tehnologija, kot je tehnologija veriženja podatkovnih blokov (ang. "blockchain"), disruptivno poseže tudi na področje pogodbenega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Videz nepristranskosti

Hinko Jenull, 14.9.2017

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 34/2017Odločitev predsednika vrhovnega sodišča o izločitvi predsednika in podpredsednice okrožnega sodišča zaradi dvoma v njuno nepristranskost, ker sta komentirala veljavno zakonsko ureditev, odpira širša vprašanja o uporabi tega instituta. Kakšne so podlage odločanja, kje so meje uveljavljene strogosti, ki sega do Beethovnove in Strasbourga, in kakšne bodo posledice za zaupanje v sodstvo pri najširši javnosti, v strokovnih krogih in v sodstvu samem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Odgovornost za prekrške pri prenehanju pravne osebe

Hinko Jenull, 11.5.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 18/2017Pravni osebi (d. o. o.) je bila zaradi prekrška po 19. točki prvega odstavka 21. člena Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, storjenega 16. decembra 2013, dne 15. januarja 2014 s plačilnim nalogom izrečena globa. Od 13. novembra 2014, torej v času, ko je že bil izdan plačilni nalog in zoper njega vložena zahteva za sodno varstvo, sodišče pa o tej zahtevi še ni odločilo, je bila pravna oseba v stečajnem postopku. Sodišče, ki za stečajni postopek ni vedelo, je s sodbo z dne 25. januarja 2016 zavrnilo zahtevo pravne osebe za sodno varstvo. Stečajni postopek je bil končan brez razdelitve s sklepom z dne 7. novembra 2016, ki je postal pravnomočen dne 23. novembra 2016. Globa, ki je bila pravnomočno izrečena pravni osebi, ni bila plačana, niti izterjana.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 13 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(5) 48(2) 47(4) 46(3)
45(1) 45-46(1) 44(4) 43(1)
42(1) 42-43(2) 41(4) 41-42(4)
40(3) 40-41(1) 39(1) 39-40(3)
38(2) 37(6) 36(4) 36-37(4)
35(10) 35-36(1) 34(7) 33(3)
33-34(1) 32(4) 31(1) 31-32(4)
30(1) 30-31(1) 29-30(5) 28(8)
27(6) 27-28(1) 26(2) 25(8)
25-26(1) 24(4) 24-25(7) 23(7)
23-24(1) 22(3) 22-23(3) 21(2)
21-22(4) 20(6) 20-21(1) 19(9)
Več...

Leto objave

2019(10) 2018(11) 2017(5) 2016(5)
2015(5) 2014(9) 2013(12) 2012(4)
2011(8) 2010(8) 2009(12) 2008(25)
2007(15) 2006(21) 2005(23) 2004(22)
2003(20) 2002(13) 2001(7) 2000(12)
1999(12) 1998(15) 1997(15) 1996(7)
1995(12) 1994(2) 1993(4) 1992(6)
1991(5)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov