O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 52)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Število kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke v letu 2018

Avtor ni naveden, 6.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2020V povprečju se vsak dan zgodijo trije primeri nasilja v družini in dva odvzema mladoletnega otroka
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Izločitev sodnika in videz nepristranskosti sodišča

Zoran Skubic, 6.5.2020

Sodišča

Zoran Skubic, Pravna praksa, 17-18/2020"Ne glede na to, da je sodba morda res pravična in nepristranska, mora biti to tudi navzven jasno razvidno. Ni [namreč] dovolj, da sodišče pravično odloči, ampak mora biti odločitev sodišča tudi dojeta kot pravična." Ta zapis iz nedavnega sklepa Vrhovnega sodišča RS je povzetek - in v nadaljevanju parafraza - vodilne misli odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (Sodišča) v zadevi Kinský, in sicer da je eden ključnih elementov moderne pravice do poštenega sojenja, ki jo varujejo določbe iz prvega odstavka 6. člena Konvencije (EKČP), ravno videz nepristranskosti sodišča. Tega po stališču Sodišča ne sme omajati prav noben zunanji vpliv, še posebej pa ne v primeru, da ga - kot je bil to primer v zadevi Kinský- spremlja mestoma precej brezobzirna kritika zlasti nosilcev izvršilne veje oblasti. Kaj pa ko se obtožencu pripeti, da ga v dveh ločenih kazenskih postopkih (ob)sodi senat, v katerem sodeluje isti sodnik? Ali že to dejstvo samo po sebi pomeni, da videza nepristranosti sodišča več ni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Namestitev otroka k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti

Špela Peršl, 6.5.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja

Špela Peršl, Pravna praksa, 17-18/2020Sodišče je na podlagi začasne odredbe namestilo otroka v rejništvo k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, saj je trenutno še v postopku za njegovo pridobitev. • Ali je taka odločitev sodišča zakonita?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Pravica do seznanitve s poimensko sestavo pritožbenega senata

Avtor ni naveden, 6.5.2020

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2020Člen 41 Zakona o kazenskem postopku je v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do drugačne zakonske ureditve mora sodišče pred odločitvijo o pritožbi na zahtevo osebe iz prvega odstavka 378. člena Zakona o kazenskem postopku to osebo obvestiti o poimenski sestavi senata, ki bo odločal o pritožbi. Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 58000/2012 z dne 11. decembra 2014 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Omejitev verske svobode v obdobju razglašene epidemije

mag. Sebastijan Valentan, 6.5.2020

Verske skupnosti, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 17-18/2020Omejitev gibanja predstavlja za posameznika poseg v temeljne človeške pravice, spreminja njegove ustaljene navade in ga sili v nove ali pa drugačne vzorce vedenja in ravnanja. Zaradi stanja, povezanega z novim koronavirusnim obolenjem, ki preti vsemu svetu, se je spremenila tudi verska praksa. Katoliška cerkev se na spremembe odziva preudarno in v skrbi za vernika, da bi le-ta mogel duhovne vrednote živeti kar v največji možni meri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Izkoriščanje pandemije COVID-19 za prevare

mag. Tanja Frank Eler, 6.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 17-18/2020Letošnje leto bo nedvomno zaznamovala pandemija bolezni COVID-19. Zaradi negotovosti, ki jo poglablja dejstvo, da je cepivo šele v fazi razvoja in še nekaj časa ne bo dostopno, je izjemno povečano povpraševanje po določenih izdelkih, predvsem zaščitni opremi, ki ga ponudba težko dohaja. Hkrati pa delo od doma, v katerega so trenutno prisiljeni mnogi, ter s tem povezana odvisnost od digitalne podpore pomenita stopnjevanje tveganj z vidika informacijskega varnosti. Zaradi začasne prepovedi ponudbe ter prodaje blaga in storitev neposredno potrošnikom kot enega od ukrepov za zajezitev širjenja bolezni se je v zadnjem času povečal obseg spletne prodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Mobilne aplikacije za sledenje širjenja okužb

Urša Ravnikar Šurk, 6.5.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2020Mnoge države po svetu v boju z epidemijo COVID-19 pripravljajo in nekatere že uporabljajo mobilne sledilne aplikacije. Namenov je več: nadzor nad upoštevanjem pravil karantene oseb, ki jim je bila karantena odrejena, opozarjanje uporabnika, da je bil v bližnjem stiku z okuženim, in pomoč zdravstvenim oblastem pri sledenju stikov, kar bi pospešilo oz. olajšalo opuščanje omejevalnih ukrepov. Evropska komisija je članicam priporočila skupni pristop k uporabi mobilnih aplikacij in uporabi anonimiziranih in agregiranih podatkov iz mobilnih naprav. Posebej so poudarili, da mora biti uporaba skladna z evropskimi pravili o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti, pozivajo k tesnemu sodelovanju z javnimi zdravstvenimi oblastmi. Eno tovrstno aplikacijo so že začeli uporabljati na Norveškem (ki ni članica EU in ni vezana na njena pravila), v Avstriji se (prostovoljno) uporablja mobilna aplikacija Rdečega križa "Stopp Corona", v Italiji so napovedali uporabo italijanske aplikacije "Immuni".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Cestnoprometni prekršek

Patricij Maček, 6.5.2020

Prekrški

Patricij Maček, Pravna praksa, 17-18/2020 "Ker je napihal čez dovoljeno mejo, so mu vožnjo naprej prepovedali, službeni avtomobil pa je zato pustil na prvem avtocestnem izvozu. Pravi, da je storil napako, a da bo oziroma je sam poravnal vse kazni. Policija ga je kaznovala s 600 evri in 16 kazenskimi točkami. Če bo treba, b
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Gibalno ovirani obsojenec je odklonil prekinitev prestajanja zaporne kazni

Avtor ni naveden, 6.5.2020

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2020Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki je zaradi gibalne oviranosti kazen zapora prestajal v bolniški sobi ZPKZ Maribor, ko mu je 13. marca 2020 direktor zavoda z odločbo po uradni dolžnosti prekinil prestajanje kazni zapora za 48 dni. S tem se pobudnik ni strinjal, saj zunaj zavoda ni imel urejenega prebivališča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Odpoved najemne pogodbe - pravna narava razmerja - neprofitno stanovanje

Avtor ni naveden, 6.5.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2020V obravnavanem primeru bi se utegnilo izkazati, da kljub drugačni opredelitvi najema in dogovorjeni višini najemnine v višini neprofitne najemnine ne gre za neprofitno najemno razmerje, zaradi česar za odpoved tega razmerja tudi ne bi prišel v poštev razlog iz petega odstavka 103. člena SZ-1. Toženkin položaj v takem primeru ne bi bil privilegiran, ampak bi bil lahko zaradi pomembnih drugačnih okoliščin njegove dodelitve utemeljeno obravnavan drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Vpogled delodajalca v datoteke in elektronsko pošto zaposlenega

Sonja Strle, 9.5.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Sonja Strle, Pravna praksa, 17-18/2019Ali ima delodajalec pravno podlago za dostop do podatkov, ki jih zaposleni hrani na svojem službenem računalniku (elektronska pošta, datoteke, obiskane spletne strani)? 1. Dostop delodajalca do elektronske pošte zaposlenega
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Še o dvojnih merilih disciplinskega tožilca

Milan Štrukelj, 9.5.2019

Sodišča

Milan Štrukelj, Pravna praksa, 17-18/2019Okrožni sodnik svetnik Zvjezdan Radonjić se v prispevku Dvojna merila disciplinskega tožilca sprašuje, kako je mogoče, da disciplinski tožilec zoper mene kot sodnika ni uvedel disciplinskega postopka, čeprav je v slovenskem sodstvu že dve leti znano, da naj bi po trditvah Jožeta Razpotnika v zadevi Patria odločil ne na podlagi domačih in mednarodnih zakonskih podlag, temveč "na zahtevo vrha", ki mi je izdal nalog, nalogo, komando, da je treba obdolženca več mesecev držati v zaporu, kar naj bi državo stalo med 31.000 in 610.000 evri, in še da disciplinskih organov torej sploh ne zanima, da je bila v zadevi Patria sodba sprejeta kot transformacija volje iluminatov ter ali delujem po zapovedih neuradnih centrov moči namesto po lastni sodniški presoji itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Pravica do svobodne izbire zagovornika in povrnitev stroškov kazenskega postopka

Avtor ni naveden, 9.5.2019

Kazenski postopek, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2019Vse kar bi pravico do svobodne izbire zagovornika v kazenskem postopku omejevalo in ni nujno potrebno za zaščito obdolženčevih interesov, je neskladno s pravico do poštenega postopka. Obdolženec je nasproti državi, ki ga je obtožila storitve kaznivega dejanja, izrazito šibkejša stranka, zato ima pravico, da si izbere tistega odvetnika, ki mu zaupa in za katerega meni, da bo njegove interese pred sodiščem zastopal v najboljši mogoči meri. Če pooblasti zagovornika izven območja sodišča, na katerem poteka sojenje, nase prevzeme tveganje, da bo v primeru obsodilne sodbe nosil tudi stroške, ki jih je imel njegov zagovornik s prihodom na sodišče - oziroma obratno, če bo oproščen ali bo zoper njega izdana zavrnilna sodba, breme stroškov povezanih s svobodno izbiro zagovornika, pade na državni proračun.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Če politične diskrecije ni pri plačilu za odvetniško delo, zakaj je pri imenovanjih in razrešitvah?

Igor Vuksanović, 9.5.2019

Upravni spor, Odvetništvo in notariat

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 17-18/2019Že leta 2012 sem v Pravni praksi objavil članek, v katerem sem predstavil nekaj misli o izjemno kočljivi določbi 3. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki med drugim določa, da upravni akti niso tisti akti, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil (torej diskreciji za izdajanje političnih aktov ali aktov vladanja, ki je pravno povsem nevezana in je usmerjena v oblikovanje javnega interesa na podlagi vrednostnih sodb nosilcev oblasti). V članku sem zavzel ostro stališče, da mora upravno sodstvo politično diskrecijo pojmovati ozko, saj široko obstoječa politična diskrecija izvršilne veje oblasti dejansko uvaja monarhični tip vladanja, ki ni združljiv z ustavnim načelom demokratične republike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Reproduciranje za privatno in drugo lastno uporabo

Luka Novak, 9.5.2019

Intelektualna lastnina

Luka Novak, Pravna praksa, 17-18/2019Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) v 50. členu določa, da lahko fizična oseba prosto reproducira avtorsko delo na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki in na kateremkoli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, in sicer v največ treh primerkih, in če ti primerki niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih zoper odločbe prekrškovnega organa

Avtor ni naveden, 9.5.2019

Ustavno sodišče, Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2019Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, Finančni urad Murska Sobota, št. DT 71011-3364/2017-9 z dne 27. marca 2018 je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Odločanje sodišč o dejanskem in pravnem razmerju, ki je zaključena življenjska celota

Avtor ni naveden, 9.5.2019

Človekove pravice, Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2019Sodba Vrhovnega sodišča št. III Ips 64/2014 z dne 28. oktobra 2015 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Spodbujanje sovraštva ali nestrpnosti: meja med prekrškom in kaznivim dejanjem

Primož Križnar, 9.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Prekrški

Primož Križnar, Pravna praksa, 17-18/2019Ministrstvo za pravosodje je spomladi leta 2016 predlagalo spremembo prekrškovne zakonodaje, ki bi Policiji omogočala razkritje identitete oseb, ki na spletnih straneh širijo sovražnost in spodbujajo nestrpnost. Ideja ni nova, saj na teoretični ravni sega že v leto 2012. Takrat je bilo mogoče zaslediti najbrž prvo pobudo o dekriminalizaciji sovražnega govora ter njegovem sankcioniranju s prekrški zaradi večje učinkovitosti postopka, ki je pozneje doživela ponovitev leta 2017. Vendar pa vse do danes nimamo odgovora na vprašanje, kje se končajo prekrški in začno kazniva dejanja s tega področja oziroma kaj sploh predstavlja ločnico med tema dvema oblikama kaznivih ravnanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄17-18

KNJIGE: Potek kazenskih postopkov v Sloveniji

Aleš Završnik, 28.4.2005

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Aleš Završnik, Pravna praksa, 17-18/2005Publikacija temelji na raziskavi Analiza poteka in trajanja kazenskih postopkov v Republiki Sloveniji, ki jo je izvedel Inštitut za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani pod vodstvom znanstvenega sodelavca dr. Marka Bošnjaka z raziskovalno skupino, ki jo sestavljajo (tudi) soavtorji publikacije:...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄17-18

Nedopustno pridobljeni dokazi v civilnem pravdnem postopku

Renata Zagradišnik, 28.4.2005

Civilni sodni postopki

Renata Zagradišnik, Pravna praksa, 17-18/2005Z odločbo št. Up-472/02 z dne 7. oktobra 2004(*1) je Ustavno sodišče odločilo o pomembnem vprašanju civilnega pravdnega postopka, ki ga do sedaj pri nas teorija in sodna praksa še ni obravnavala(*2) ? vprašanje nedopustno pridobljenih dokazov(*3) v pravdnem postopku. S svojo odločbo je razveljavilo ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄17-18

Poligraf v kazenskem postopku

Dean Zagorac, 28.4.2005

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Dean Zagorac, Pravna praksa, 17-18/2005Kljub številnim priložnostim, ki jih v kazenskem postopku nudi poligrafska metoda (od izločanja oseb kot morebitnih storilcev kaznivega dejanja do odkrivanja novih dejstev), so mnogi (predvsem pravniki) še vedno precej skeptični glede njene uporabe, še posebno v dokaznih postopkih. Ravno soočenje ar...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄17-18

Služnost

dr. Marko Novak, 28.4.2005

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 17-18/2005Že v prejšnjem kotičku smo stvarno breme ločevali od služnosti, ki je tema pričujočega kotička. Ostajamo namreč na področju stvarnega prava. Služnost navadno imenujemo stvarno pravico na tuji stvari, ki vsakokratnega lastnika s služnostjo obremenjene stvari zavezuje k določenim opustitvam ali dopust...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄17-18

KAZENSKO PRAVO: Evropski urad za boj proti finančnim goljufijam

Andrej Ferlinc, 28.4.2005

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 17-18/2005Evropski urad za boj proti finančnim goljufijam ? OLAF (Office Europeen de Lutte Anti-fraude) je pri Evropski komisiji ustanovljen urad za boj proti goljufijam in drugim nezakonitostim in škodljivim ravnanjem, s katerimi so ogroženi finančni interesi EU.(*1) Že s pridružitvenim sporazumom se je Slov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄17-18

PREKRŠKI: Plačilo globe in vložitev zahteve za sodno varstvo

Maja Pruša, 28.4.2005

Prekrški

Maja Pruša, Pravna praksa, 17-18/2005Zakon o prekrških (Ur. l. RS, št. 7/03, 86/04 ? ZP-1), ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2005, v praksi povzroča nemalo težav zaradi nejasnih rešitev določenih vprašanj in tudi zaradi tega, ker nekatera vprašanja v zakonu sploh niso rešena .
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄17-18

ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA: Prenehanje pogodb: poseg v ustavne pravice?

Irena Ilešič-Čujovič, 28.4.2005

Obligacije, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Irena Ilešič-Čujovič, Pravna praksa, 17-18/2005Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spr. ? ZZVZZ), ki jo pripravlja vlada oz. ministrstvo za zdravje, naj bi zakonsko uredila izvajanje izravnalnih shem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so predpogoj za izvajanje dopolnilnih zdravstvenih z...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 17-18

Leto objave

2020(10) 2019(8) 2005(7) 1997(9)
1996(18)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB CĆČ DĐE F GHI J K LM N OP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov