O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 50)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pojasnilo k članku (Ne)pravičnost sojenja na področju avtorski sorodnih pravic

Okrožno sodišče v Ljubljani, 7.6.2018

Intelektualna lastnina

Okrožno sodišče v Ljubljani, Pravna praksa, 22/2018V zvezi s člankom, objavljenim v Pravni praksi št. 20-21/2018 (str. 14-17), z naslovom (Ne)pravičnost sojenja na področju avtorski sorodnih pravic, avtorja Boruta Bernika Bogataja, pojasnjujemo, da sodniki sprejemamo odločitve z obrazložitvami v sodnih od
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Investicijska uredba in označitev vloge

Valentin Orešek, 22.2.2018

Upravni postopek in upravne takse

Valentin Orešek, Pravna praksa, 7-8/2018Neskrbna priprava vloge v postopkih javnih razpisov zmanjšuje možnosti za uspeh na javnem razpisu, v najslabšem primeru pa lahko privede celo do zavrženja vloge, še preden se vloga odpre in vsebinsko oceni. Posledice so torej lahko hude. "Pri postopkih za dodeljevanje sredstev, ki tečejo na podlagi javnih razpisov, namreč ne gre za upravno zadevo, zato se v teh primerih določbe ZUP uporabljajo smiselno in še to le toliko, kolikor posamezna vprašanja niso urejena s posebnim postopkom (4. člen ZUP)."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Redefinicija kazenskega pregona z Avtentično razlago ZKP

Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2018

Kazenski postopek

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 5/2018Državni zbor je z Avtentično razlago določb ZKP o pogojih za uničenje gradiva, zbranega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, povedal, da je "rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok". Gradivo se po tej razlagi ne uniči in lahko postane dokaz v postopku, tudi če zahtevo za preiskavo, obtožnico ali obtožni predlog državni tožilec vloži po poteku dveh let, "če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon". Bistvena podmena sprejete Avtentične razlage je, da kazenski pregon v času izvajanja omenjenih ukrepov, kar je praviloma v predkazenskem postopku, že teče in da lahko po prenehanju izvajanja ukrepov državni tožilec konkludentno izrazi voljo po nadaljevanju pregona z določenimi aktivnostmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Problematika Zakona o tujcih

Nika Oven, 23.11.2017

Tujci

Nika Oven, Pravna praksa, 45-46/2017Slovenija je 26. januarja 2017 sprejela Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2D), ki je začel veljati 4. februarja 2017. Očitane spremembe se nanašajo predvsem na 10. člen in povezana 10.a in 10.b člen o zavrnitvi vstopa v Republiko Slovenijo. Pri tem je uporaba 10.b člena ZTuj-2-UPB5 dopustna šele ob spremenjenih razmerah na področju migracij in če Državni zbor sprejme odločitev iz 10.a člena ZTuj-2-UPB5. Če ta pogoja nista izpolnjena, 10.b člen ZTuj-2-UPB5 ne učinkuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Neučinkovitost slovenskega kazenskega pravosodja - resničnost ali mit?

Boštjan Zrnec Orlič, 23.11.2017

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 45-46/2017V času, ko še vedno visi usoda sveže novele kazenskega procesnega zakona v zraku,se je vredno ponovno ozreti na eno od ključnih gesel zakonodajnih posegov v kazenski postopek, tj. na zahtevo po izboljšanju njegove učinkovitosti. V drugem delu prispevka bom poskušal oceniti, ali je verjetno, da celota doslej sprejetih sprememb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) omogoča izpolnjevanje obetanih se rezultatov glede povečanja učinkovitosti v praksi, še prej pa bi rad opozoril na rutinsko konceptualno poenostavitev, s katero se je legitimirala njihova uveljavitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Mladi kmetje in medgeneracijski prenos kmetije

Valentin Orešek, 22.12.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Valentin Orešek, Pravna praksa, 49-50/2016Medgeneracijski prenos kmetije je poleg nakupa kmetije eden izmed pogojev za pridobitev nepovratnih sredstev, namenjenih mladim kmetom. Primerjalno gre za precej svojevrstno ureditev, ki v praksi sproža kar nekaj vprašanj. Tudi sodišča pri nekaterih najosnovnejših predpostavkah medgeneracijskega prenosa nimajo enotnega mnenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Položaj otroka v družinskem sporu

Kukavica Jaka, Oprčkal Grega, 21.5.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

Jaka Kukavica, Grega Oprčkal, Pravna praksa, 20-21/2015"Ločila se bosta. Kam naj grem jaz? Rad imam oba," se je v dramski igri, ki je bila uvod v celodnevni posvet o položaju otroka v družinskem sporu, spraševal mladi Filip. Po statističnih podatkih v Sloveniji razpade vsaka tretja zakonska zveza in posledično se povečuje število otrok v družinskih sporih, zato je obravnava te tematike vse prej kot marginalna, je opozoril predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar. Zadeva namreč nezanemarljivo število ljudi, predvsem pa veliko otrok, ki so še zlasti občutljivi, saj lahko problemi, ki med postopki nastajajo, zelo vplivajo na njihov nadaljnji osebnostni razvoj. Zato je bil posvet, ki sta ga 14. maja na PF Univerze v Ljubljani organizirala Varuh človekovih pravic RS in Središče ZIPOM v sodelovanju z Državnim svetom RS in PF Univerze v Ljubljani, dobrodošel in tudi zelo dobro obiskan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Ali je skrbnik za poseben primer ustrezen institut?

Mojca Cerovič Ostrc, 6.2.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

Mojca Cerovič-Ostrc, Pravna praksa, 5/2014Kadar je treba opraviti medicinski poseg pacientu, ki ima težave v duševnem zdravju ali če iz drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privolitve vanj, zdravniki najbližje svojce pošljejo na pristojni center za socialno delo, da prinesejo "potrdilo" o skrbništvu. Center za socialno delo v teh primerih začne postopek postavitve skrbnika za poseben primer. Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali je skrbnik za poseben primer v takih primerih sploh ustrezna rešitev. In če je, ali je sploh še potreben.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Opazovanje dejanskega pravdnega uspeha strank

Ocepek France, Pahor Marko, 10.10.2013

Civilni sodni postopki

France Ocepek, dr. Marko Pahor, Pravna praksa, 39/2013Ko se stranke odločijo, da bodo pred sodiščem reševale svoj civilni spor, jih lahko k temu ženejo različni dejavniki. Razlogi so lahko povsem iracionalni (nagajanje, zamere iz preteklosti itd.) ali pa racionalni - nekdo intimno občuti, da mu je drugi s svojim ravnanjem posegel v njegovo pravno zavarovano dobrino, in bi rad dosegel vzpostavitev zakonitega stanja. Čeprav so možne tudi situacije, v katerih končna uspešnost stranke s prisojeno pravno posledico za stranko sploh ni bistvena (iracionalnost), lahko domnevamo, da je za večino zelo pomembno, ali bo sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in koliko mu bo ugodilo. Končna uspešnost strank je v civilnih pravdah merljiva, saj so vrednosti spornega predmeta denarno izražene. V Sloveniji primerljive raziskave uspešnosti strank še ni bilo objavljene, zato smo se lotili statističnega raziskovanja njihove dejanske uspešnosti v klasičnih civilnih pravdah, ki so bile na prvi stopnji končane pred pravdnim oddelkom Okrožnega sodišča v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Pritožba in telefaks

Pija Okoren, 3.10.2013

Civilni sodni postopki

Pija Okoren, Pravna praksa, 38/2013Pritožba je po svoji naravi vloga, ki se lahko v skladu s prvim odstavkom 105.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pri sodišču vloži tudi z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije. V prispevku obravnavano orodje komunikacijske tehnologije je zgolj telefaks. Problem, ki se ob tem odpira, pa je podpis pritožbe, prenesene prek telefaksa, in zakonska zahteva po njegovi (ne)izvirnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Obseg škode v pogodbenem odnosu s poudarkom na vprašanju (ne)priznanja nepremoženjske škode

mag. France Ocepek, 18.7.2013

Obligacije

mag. France Ocepek, Pravna praksa, 28/2013(Ne)priznavanje nepremoženjske škode v sicer premoženjskih pogodbenih odnosih odpira več konceptualnih vprašanj. Dilema razlikovanja med poslovno in neposlovno odškodninsko odgovornostjo je stara, vendar je vnovič priplavala na površje ob sodbi Vrhovnega sodišča s področja delovnega prava, v kateri je delavec zatrjeval nastanek nepremoženjske škode zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Prav tako so aktualni primeri, v katerih uporabniki turističnih storitev tožijo zaradi izjalovljenega dopusta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Plačilo zakončevega dolga

Varanelli Luigi, Otoničar Špela, 14.3.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja, Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Špela Otoničar, Pravna praksa, 10/2013Upnik je zoper dolžnico vložil predlog za izvršbo, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Predmet sklepa je terjatev, ki se nanaša na stroške upravnika in obratovalne stroške. Dolžnica je zoper sklep pravočasno vložila ugovor, s katerim je del terjatev pripoznala, preostalemu pa ugovarjala zaradi zastaranja in delne izpolnitve. Po vložitvi ugovora je dolžničin zakonec (lastnica stanovanja je dolžnica, v njem pa živita skupaj z zakoncem) na račun odvetniške družbe upnika pomotoma nakazal celoten znesek po sklepu o izvršbi, ker je bil prepričan, da plačuje svoj dolg zoper svojega upnika. Takoj po plačilu je sicer na banki zahteval preklic nakazila, vendar mu ga niso odobrili, zato se je obrnil na omenjeno odvetniško pisarno, a so mu pojasnili, da denarja ne nameravajo vrniti. • Ali lahko torej plačnik (zakonec dolžnika) zahteva vračilo plačanega zneska?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Plačilo preživninskih obveznosti v postopku osebnega stečaja

Marine Orsini Ursić, 6.12.2012

Civilni sodni postopki

Marine Orsini-Ursić, Pravna praksa, 47/2012Izterjava preživnine je pereč problem vsakega preživninskega upravičenca, ki mu preživninski zavezanec preživnine ne plačuje prostovoljno. Izterjavo neplačanih preživninskih obrokov najpogosteje uveljavlja v izvršilnem postopku, vse pogosteje pa se dogaja, da je preživninski zavezanec hkrati tudi stečajni dolžnik. V prispevku obravnavam plačilo preživninskih obveznosti dolžnika, ki je v postopku osebnega stečaja v treh primerih: ko proti njemu že teče izvršilni postopek za izterjavo preživnine, ko ne plačuje rednih preživninskih obveznosti in ko proti njemu že teče izvršilni postopek za izterjavo preživnine, hkrati pa ne plačuje rednih preživninskih obveznosti. Obravnavani problem pojasnjujem z uporabo 394. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih računih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Postopek o prekrških z najnovejšo sodno prakso

Čas Petra, Orel Nuša, 27.9.2012

Prekrški

meg. Petra Čas, mag. Nuša Orel, Pravna praksa, 37/2012Zakon o prekrških (ZP-1) je v slabih sedmih letih od uveljavitve doživel kar sedem večjih ali manjših zakonodajnih posegov. Pogosti zakonodajni posegi, pomanjkljivo izobraževanje, (pre)široka mreža sodišč, ki odločajo o zahtevah za sodno varstvo, so, kot se zdi, poglavitni razlogi za to, da se sodna praksa na tem področju nikakor ne uspe ustaliti. Še najbolj zaskrbljujoče pa je, da je večini pooblaščenih uradnih oseb, ki odločajo v postopku o prekršku, sodna praksa, kolikor je vendarle je, skoraj nedostopna ali pa se z odločitvami Vrhovnega sodišča in Ustavnega sodišča, ki so pomembne za pravilno uporabo določb ZP-1, seznanijo razmeroma pozno. Slednje žal velja tudi za sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Različni pristopi prekrškovnih reform

Čas Petra, Orel Nuša, 6.10.2011

Prekrški

mag. Petra Čas, mag. Nuša Orel, Pravna praksa, 38/2011Področje prekrškov je eden tistih temeljev, na katerih se gradi pravna država, saj prekrški zajemajo zelo široko področje bivanja državljanov in se zato z njimi v vseh državah tako ali drugače srečuje večina prebivalstva, je na Konferenci o regionalnem sodelovanju organov, pristojnih za odločanje v zadevah prekrškovnega prava, in izmenjavi izkušenj pri oblikovanju prekrškovne prakse poudarila regionalna svetovalka pri Evropski banki za obnovo in razvoj mag. Mihaela Ristovska. Konferenca je potekala 20. in 21. septembra v Beogradu, pod pokroviteljstvom veleposlaništva Nizozemske pa jo je organiziralo Združenje sodnikov prekrškovnih sodišč Republike Srbije v sodelovanju z USAID in Institutom ISC.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄35

Zastava terjatev na transakcijskem računu v teoriji in praksi

Leitinger Okršlar Mojca, Širaj Mitja, 15.9.2011

Obligacije

Mojca Leitinger-Okršlar, Mitja Širaj, Pravna praksa, 35/2011Že v rimskem pravu je bilo poleg stvari mogoče zastaviti tudi terjatve (pignus nominis). Zastavni upnik je takrat imel na voljo analogno tožbo, s katero je zastavljeno terjatev lahko izterjal, ko je zapadla. Če je bila zastavljena terjatev denarna, je zastavni upnik svojo terjatev lahko pobotal z zastavljeno terjatvijo. Tudi danes je zastava terjatev vse pogostejši in priljubljen način zavarovanja denarnih terjatev bank. Zlasti je zanimiva zastava terjatev (za svoj ali tuj dolg), ki jih ima dolžnik do banke (na primer v obliki denarnih sredstev na transakcijskem ali depozitnem računu), saj lahko banka v takih primerih nastopa hkrati kot zastavni upnik in dolžnik zastavljene terjatve. Na prvi pogled se zdi, da "zastava bančnih računov" ne pomeni posebnosti, vendar pa ob podrobnejši proučitvi ugotovimo, da je lahko unovčitev takega zavarovanja pravno in dejansko negotova.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄43

(Ne)omejenost odvetnikove pravice do pridobivanja osebnih podatkov

Anže Ogrinc, 4.11.2010

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Odvetništvo in notariat

Anže Ogrinc, Pravna praksa, 43/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄28

Institut dopuščene revizije po ZPP-D

mag. Metoda Orehar-Ivanc, 16.7.2009

Civilni sodni postopki

mag. Metoda Orehar-Ivanc, mag. Metoda Orehar-Ivanc, Pravna praksa, 28/2009Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D)1 korenito spreminja institut revizije kot izrednega pravnega sredstva. Po ZPP iz leta 1999 (in tudi po zadnjem jugoslovanskem zakonu iz leta 1977, ki je revizijo spremenil iz prej rednega v izredno pravno sredstvo) je bila revizija...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄21

Vročanje in izvrševanje sodb ter sklepov po zahtevah za sodno varstvo z odmero sodnih taks

Kovač Polona, Orel Nuša, Čas Petra, 28.5.2009

Upravni postopek in upravne takse, Prekrški

Petra Čas, Nuša Orel, Polona Kovač, Nuša Orel, Pravna praksa, 21/2009Vročanje je eno najpomembnejših procesnih dejanj, saj je praviloma pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja, ki ga organ, ki postopek vodi, posreduje drugim udeležencem v postopku. Zato je pravilnost postopanja akterjev pri vročanju zelo pomembna, saj ob bistvenih napakah pri vročanju ne pride do p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄14

(Ne)smisel referenduma o odvetniški tarifi

Alojz Osojnik, 9.4.2009

Odvetništvo in notariat

Alojz Osojnik, Alojz Osojnik, Pravna praksa, 14/2009V dvajsetih in več letih opravljanja odvetniškega poklica me še nikoli ni kaj tako prizadelo kot "Šturmova" zakonska ureditev odvetniške tarife z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT),1 ki odvetniške storitve podcenjuje na tako skromne zneske, za katere še nekvalificirani delavci ne bi hoteli delati, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄24-25

Oblike plačilnih nalogov, izdanih v postopku o prekršku

Nuša Orel, 19.6.2008

Upravni postopek in upravne takse, Prekrški

Nuša Orel, Nuša Orel, Pravna praksa, 24-25/2008Postopek o prekršku pred prekrškovnimi organi1 se lahko konča z izdajo plačilnega naloga, ki sicer velja kot pisna odločba le tedaj, če hitri postopek ni izključen.2 Zakon o prekrških (ZP-1)3 tudi po noveli ZP-1E4 ohranja možnost izdaje dveh oblik plačilnih nalogov, in sicer običajnega plačilnega na...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄43

Bistveno je načelo zaupnosti

Maja Ovčak, 8.11.2007

Obligacije

Maja Ovčak, Pravna praksa, 43/2007Alenka Klemenčič, univ. dipl. pravnica, okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani Maja Ovčak, univ. dipl. pravnica, strokovna sodelavka na Višjem sodišču v Ljubljani Društvo mediatorjev Slovenije je med 1. in 3. oktobrom v Ljubljani organiziralo nadaljevalno izobraževanje s področja go...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄13-14

Posebni primeri plačilnega naloga

Nuša Orel, 5.4.2007

Prekrški

Nuša Orel, Pravna praksa, 13-14/2007univ. dipl. pravnica, okrajna sodnica, Okrajno sodišče v Kočevju Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-1D)ŠO]1 poleg običajne oblike plačilnega naloga, kot je določen v 57. členu Zakona o prekrških (ZP-1),ŠO]2 uvaja tudi posebne primere plačilnega naloga, namenjene delu po...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄31

Sporna razlaga 376. člena OZ

Avtor ni naveden, 23.9.2004

Obligacije

U. O., Pravna praksa, 31/2004Nesporno je, da je določba 376. člena OZ, ki določa, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, ne pa plačanih obresti doseže glavnico, prepoveduje torej uveljavljanje zneskov ki presegajo dvojno glavnico.
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄2

Zaščita žrtev trgovine z ljudmi v EU

Jože Oberstar, 22.1.2004

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Jože Oberstar, Pravna praksa, 2/2004Slovenska pot v EU: varstvo človekovih pravic in mednarodna humanitarna pomoč 1. Primarna zakonodaja EU 2. Sekundarna zakonodaja EU 2.1. Zakonodaja, ki ureja zaščito žrtev na splošno 2.2. Zakonodaja, ki specifično ureja zaščito žrtev trgovine z ljudmi 3. Zakonodaja držav članic EU, bodoč...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 47(1) 45(1) 45-46(2)
43(2) 41(1) 39(2) 38(2)
37(2) 37-38(1) 35(3) 31(1)
28(2) 28-29(1) 26-27(1) 24(1)
24-25(1) 22(1) 21(2) 20(2)
20-21(1) 18(1) 17(1) 16(2)
14(1) 13(1) 13-14(1) 10(1)
8(2) 7(1) 7-8(1) 5(4)
4(1) 2(2)

Leto objave

2018(3) 2017(2) 2016(1) 2015(1)
2014(1) 2013(4) 2012(2) 2011(2)
2010(1) 2009(3) 2008(1) 2007(2)
2004(2) 2003(6) 2002(4) 2001(6)
1999(3) 1998(1) 1997(2) 1995(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNO PQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov