O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 5 (od skupaj 5)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Pravica do informacij o pravnomočnih kazenskih odločbah

Klemen Šuligoj, 23.1.2020

Kazenski postopek, JAVNO OBVEŠČANJE

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 3/2020Vodenje kazenskih postopkov in odločanje v njih je nemalokrat pod drobnogledom javnosti, še zlasti v primerih, ko je v vlogi obdolženca znana ali vplivna oseba ali ko gre za sojenje za posebej zavržno kaznivo dejanje. V takih primerih obstaja tudi interes po seznanitvi s podrobnostmi primera, izkazan v obliki želje po dostopu do dokumentacije v spisu. V tem prispevku obravnavam vprašanja v zvezi s pravico dostopa do pravnomočne kazenske odločbe in okoliščinami, ki uveljavljanje te pravice omejujejo oz. onemogočajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Preiskave in obtožnice zoper bankirje

Urša Ravnikar Šurk, 23.1.2020

Kazenski postopek, Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2020Med prioritetami specializiranega državnega tožilstva (SDT) je pregon domnevnih zlorab v bančništvu, kjer gre najpogosteje za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Pri bančni kriminaliteti SDT obravnava 72 zadev, večina pa jih je že v sodnih postopkih. Med drugim so bile vložene zahteve za preiskavo in obtožni akti zoper nekatere člane uprav in nadzornih svetov največjih bank v Sloveniji. Državni tožilci, ki obravnavajo te zadeve, bodo razbremenjeni dela na drugih pravnih področjih in bodo dobili strokovno pomoč. Vrhovno državno tožilstvo (VDT) je označilo zadeve za zahtevne, saj je bilo zaslišano veliko prič in sodnih izvedencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Težave specializiranih oddelkov sodišč

Urša Ravnikar Šurk, 17.1.2019

Sodišča, Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2019Trenutno stanje na specializiranem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča je zaskrbljujoče, saj imajo zaposlenih le 17 sodnikov, ki so preobremenjeni. Potreba po okrepitvi kadra obstaja že dalj časa. Vrhovno sodišče je leta 2016 Ministrstvu za pravosodje predlagalo dodelitev desetih novih sodniških mest, toda razpis za prvih šest je bil objavljen šele lani. Zaradi postopkovnih pravil je sodni svet zavrgel kandidaturi dveh ljubljanskih sodnic. Ostale tri kandidature, dveh kranjskih in ene novomeške sodnice, je sodni svet zavrnil z razlago, da bi se z odhodom omenjenih sodnic pojavile težave na njihovem matičnem sodišču. Ker za delo na specializiranem oddelku že tako ni veliko zanimanja, se vodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča boji, da ga bo po zadnjih dogodkih še manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Ponovni premislek o nekaterih temeljnih izhodiščih stvarnega prava pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah

Hudej Jasna, Ščernjavič Iztok, 26.1.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

Jasna Hudej, Iztok Ščernjavič, Pravna praksa, 3/2012Nedavno sprejeta odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadevi Up-591/10 z dne 2. decembra 2010 in novelirana ureditev Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki omogoča vložitev izbrisne tožbe tudi imetniku obligacijske pravice (243. člen ZZK-1), predstavljata mejnik v razvoju stvarnega prava. Ustavna odločba ločuje med začetkom učinkovanja prenosa lastninske pravice v notranjem razmerju in med začetkom učinkovanja prenosa v zunanjem razmerju, s čimer relativizira (zmanjšuje) pomen vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene s pravnim poslom. S tem se dejansko izenačujeta trenutka pridobitve (in učinkovanja) lastninske pravice, pridobljene na pravnoposlovni in originarni način. Novelirana ureditev (ZZK-1C) izbrisne tožbe pa približuje učinke sklenitve zavezovalnega posla učinkom razpolagalnega posla, s čimer v določeni meri briše meje med tradicijskim (germanskim) in konsenzualnim (romanskim) sistemom prenosa stvarnih pravic. Spremenjena ureditev izbrisne tožbe in stališča, zavzeta v ustavni odločbi, niso zanimiva le s teoretičnega vidika, ampak bi ob dosledni izpeljavi morala imeti pomembne posledice tudi za razvoj sodne prakse. Strokovnega prispevka, ki bi analiziral daljnosežnost posledic novih pravnih izhodišč, doslej še ni bilo mogoče zaslediti, zato bova nekatere vidike skušala prikazati v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄3

Ali tujci v RS res ne morejo pridobiti nepremičnin v last in posest?

Gorazd Šifrer, 6.2.1997

Tujci, Lastnina in druge stvarne pravice

Gorazd Šifrer, Pravna praksa, 3/1997V veljavni zakonodaji Republike Slovenije ni določbe, ki bi gospodarski družbi, ki je v popolni lasti tuje fizične ali pravne osebe in je vpisana v sodni register pri enem izmed okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji omejevala ali prepovedovala nakup nepremičnin v Republiki Sloveniji, kar praktično p...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 3

Leto objave

2020(2) 2019(1) 2012(1) 1997(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov