O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 167)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Odškodninska odgovornost planinskih in gorskih vodnikov za napake pri vodenju

Patricij Maček, 17.1.2019

Obligacije, GOSTINSTVO IN TURIZEM

Patricij Maček, Pravna praksa, 3/2019Preteklo leto je bilo za slovensko planinstvo pomembno. Obeležili smo 240-letnico prvega vzpona na Triglav in 125-letnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva - današnje Planinske zveze Slovenije (PZS). Prvič po 123 letih je Aljažev stolp zaradi obnove zapustil vrh Triglava. Vsi ti dogodki so zagotovo svojevrstni promotorji planinstva. Tudi sicer se vse več ljudi podaja v gore. Podatki kažejo, da nas je v PZS vključenih slabe tri odstotke vseh prebivalcev, Slovensko planinsko pot, ki je lani praznovala 65-letnico odprtja, pa nas je prehodilo že več kot 10.000 planincev. Vse več posameznikov in skupin pa se na zahtevnejše planinske poti poda pod vodstvom planinskih ali gorskih vodnikov. Tokrat bom spregovoril o njihovi odškodninski odgovornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Težave specializiranih oddelkov sodišč

Urša Ravnikar Šurk, 17.1.2019

Sodišča, Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2019Trenutno stanje na specializiranem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča je zaskrbljujoče, saj imajo zaposlenih le 17 sodnikov, ki so preobremenjeni. Potreba po okrepitvi kadra obstaja že dalj časa. Vrhovno sodišče je leta 2016 Ministrstvu za pravosodje predlagalo dodelitev desetih novih sodniških mest, toda razpis za prvih šest je bil objavljen šele lani. Zaradi postopkovnih pravil je sodni svet zavrgel kandidaturi dveh ljubljanskih sodnic. Ostale tri kandidature, dveh kranjskih in ene novomeške sodnice, je sodni svet zavrnil z razlago, da bi se z odhodom omenjenih sodnic pojavile težave na njihovem matičnem sodišču. Ker za delo na specializiranem oddelku že tako ni veliko zanimanja, se vodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča boji, da ga bo po zadnjih dogodkih še manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Pogodbeno pravo IV - Patologija pogodbe, drugi del

dr. Jaka Cepec, 17.1.2019

Kultura in umetnost, Obligacije

dr. Jaka Cepec, Pravna praksa, 3/2019Zbirka Pogodbeno pravo avtorja dr. Luigija Varanellija se je v letu 2018 povečala še za četrto knjigo. Monografija je vsebinsko nadaljevanje tretje knjige. V obeh se avtor ukvarja s patologijo pogodbe, torej z vprašanji, katere oziroma kakšne "bolezni" povzročajo ničnost in izpodbojnost pogodb. Vprašanje patologije avtor razširi še na instituta spremenjenih okoliščin in nezmožnosti izpolnitve. Pri tem Varanelli poudari, da gre pri ničnosti in izpodbojnosti za vprašanje patologije akta, torej pogodbe, pri spremenjenih okoliščinah in nezmožnosti izpolnitve pa za patologijo razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Ogledalce, ogledalce povej ...

dr. Barbara Nerat, 17.1.2019

Sodišča

dr. Barbara Nerat, Pravna praksa, 3/2019Čeravno je sodstvo ves čas deležno takšne in drugačne pozornosti, se sodniki svoje vloge in odgovornosti zavedamo. Prisegli smo, da bomo sodniško funkcijo opravljali v skladu z ustavo in zakonom in sodili po svoji vesti in nepristransko. Da se trudimo delati čim boljše, potrjujejo podatki EU Justice Scoreboarda, ki so Slovenijo z vidika sposobnosti obvladovanja zadev umestili v sam vrh. Da kot celota dejansko izkazujemo dobre rezultate, je ocenil tudi Sodni svet RS. Pred nekaj dnevi se je torej poslovilo zelo uspešno leto 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Med človečnostjo in proceduro

Hinko Jenull, 17.1.2019

PRAVOSODJE

Hinko Jenull, Pravna praksa, 3/2019Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu RS v Smernicah za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb poudarja, da vrednostna in družbena dimenzija prava "terja od sodnika pogled na konkretne sodne zadeve tudi s perspektive človečnosti". O utemeljenosti zahteve ni dvoma, žal pa to ne velja za razmere, v katerih se mora uresničiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Naslov za vročanje odločbe - uveljavljanje pravic ob rojstvu otroka

Avtor ni naveden, 17.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2019Glede na zakonske določbe, ki urejajo pravila vročanja, je tožena stranka nepravilno opravila vročitev tožeči stranki, ko ji je odločbo vročala na naslov stalnega prebivališča, ki v CRP ni določen kot naslov za vročanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Nacionalna kriminološka konferenca "Nasilje, kultura in kapitalizem"

Marko Drobnjak, 17.1.2019

KAZNOVALNO PRAVO

Marko Drobnjak, Pravna praksa, 3/2019Na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je 29. novembra 2018 v inštitutski knjižnici potekala tradicionalna Nacionalna kriminološka konferenca. Prispevke številnih avtorjev je v skupno polje povezala letošnja tema Nasilje, kultura in kapitalizem, ki je omogočila aktualno znanstveno izraznost. Po uvodnem pozdravu direktorja inštituta dr. Matjaža Jagra so sledile predstavitve prispevkov, ki jih je povezoval letošnji programski vodja dr. Zoran Kanduč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Razmerja med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 17.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 3/2019Čeprav v pravni doktrini zanemarjeno, je vprašanje razmerij med pogodbo in kaznivim dejanjem še kako pomembno in aktualno. Pomembno, ker je od natančne analize teh razmerij odvisno, ali in kdaj je pogodba neveljavna; aktualno, ker se v sodobni ekonomiji številna kazniva dejanja izvajajo ravno s pogodbami ali s kombinacijami medsebojno povezanih pogodb. Mislimo npr. na javna naročila, ki so izid predhodnega koruptivnega ravnanja, na poslovne goljufije in na goljufije na škodo države, Evropske unije ali drugih subjektov, na oškodovanje upnikov, na lažne stečaje ipd. Namen tega prispevka je prikazati še neobdelana polja v pravni doktrini, kjer se pogodbe stikajo s kriminalnimi ravnanji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Odjem digitalnih fotografij v vrtcu

Sonja Strle, 17.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 3/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z dvema vprašanjema: 1. Ali je dopustno, da vrtec sam ali preko pogodbenega obdelovalca zaračunava odjem digitalnih fotografij s strani pooblaščenih odjemalcev (staršev), četudi je dostop do zbirke fotografij z geslom in uporabniškim imenom za starše brezplačen? 2. Ali je vrtec lastnikom osebnih podatkov (staršem, ki so podali soglasje) dolžan podati informacije o pogodbenem obdelovalcu, s katerim sklene pogodbo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Odvetniška etika na hudi preizkušnji

mag. Boštjan J. Turk, 17.1.2019

Odvetništvo in notariat

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 3/2019V življenju so trenutki, ki se človeku trdno vtisnejo v spomin za vse življenje. Običajno so to življenjske prelomnice (konec služenja vojaškega roka, matura, diploma, rojstvo otroka), ni pa nujno. Nekateri trenutki so sami po sebi veličastni, če jih človek kot take začuti. Enega izmed takih sem doživel v začetku leta 1993 ob podelitvi diplom na Pravni fakulteti v Ljubljani. Šlo je za zaprisego, ki smo jo morali novopečeni diplomirani pravniki obljubiti javnosti, in sicer da bomo tako v svojih profesionalnih karierah kot tudi v življenju nasploh vselej stremeli k poštenosti in da se bomo vselej zavzemali in borili za ohranjanje pravične družbe in pravne države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Prepoved poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku - drugi del

mag. Luka Vavken, 17.1.2019

Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 3/2019Errare humanum est, sed in errore perseverare dementis.Nauk tega latinskega reka me je spodbudil k ponovnemu pisanju o prepovedi poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku. Ko sem pred dvema letoma objavil članek z naslovom Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku, sem (upam, da zgolj v enem delu) napravil napako. Ta je "dokazana" z nedavno sodbo Vrhovnega sodišča v prekrškovni zadevi, ki jo obravnavam tokrat. Preden razkrijem, kje se je skrivala napaka oziroma bolje rečeno napačno predvidevanje, želim poudariti nesporno dejstvo: vprašanja, povezana s prepovedjo poznega navajanja dokazov (vsaj na področju kaznovalnega prava), v pravni dogmatiki, predvsem pa v sodni praksi niso in nikoli ne bodo do konca razrešena. Odločitev, ali je sodišče dokaz utemeljeno zavrnilo, ker je bil predlagan prepozno, bo na koncu vedno odvisna od okoliščin konkretnega primera: kompleksnosti obravnavane zadeve, vprašanja, ali je obramba imela dovolj časa in možnosti za pripravo obrambe, okoliščine, ali je med postopkom prišlo do obrata, ki ga stranka ni mogla pričakovati, trenutka, kdaj je stranka izvedela za določen dokaz ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Člen 154 ZKP na gladini razburkanega oceana

mag. Jasmina A. Tabaković, 17.1.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 3/2019Malokdo zna pluti po vodah, ki vlečejo v globine, in le pravi pomorščaki znajo krmariti in ulov na barkači varno pripeljati v pristan. Ker se je v zvezi z zadevami, ki jih obravnava državno tožilstvo, postavilo vprašanje ustavnosti, je generalni državni tožilec RS kot privilegirani predlagatelj na Ustavnem sodišču RS zahteval oceno ustavnosti 153. in 154. člena ZKP s predlogoma za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb in za absolutno prednostno obravnavo. Ustavno sodišče RS je predlogoma ugodilo in s sklepom U-I-462/18 z dne 13. decembra 2018 v izogib možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic soglasno zadržalo izvrševanje prvih treh povedi drugega odstavka 154. člena ZKP do končne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Dopustnost objave osebnih podatkov otroka znane osebnosti

mag. Judita Dolžan, 23.1.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 3/2014V medijih se predvsem v okviru zabavnih vsebin pogosto poroča o življenju znanih osebnosti. Predmet poročanja so tako zasledovanje njihove karierne poti kot tudi njihovega zasebnega življenja. Nemalokrat se tako v televizijskih ali časopisnih poročilih znajdejo tudi njihovi otroci. Pri tem se slednji tako kot njihovi starši čutijo ogrožene v svoji pravici do zasebnosti in morajo pravico pogosto iskati tudi na sodišču, o čemer je bilo na tem mestu že nekaj napisanega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Urejanje prostora - poseg v lastninsko pravico

Avtor ni naveden, 23.1.2014

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2014Odločba št. U-I-148/12, 9. januar 2014 Člen 8 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Novo mesto, kolikor kategorizira javno pot "Črešnjice-Rupe" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 623/1 in 624/2, obe k. o. Črešnjice, se razveljavi. Mest
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Tožbeni zahtevek Paulijanske tožbe

Avtor ni naveden, 23.1.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2014Sklep II Ips 141/2010, 7. november 2013 (v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2784/2009) OZ - 260. člen Zahtevek v paulijanski tožbi, s katerim tožeča stranka zahteva ugotovitev, da sta pogodba o pripoznavi lastninske pravice ... in darilna pogodba ... brez pravnega učinka ter da mu
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Sledenje uporabnikom trgovskega centra

Irena Vovk, 23.1.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2014Trgovinska družba pripravlja programsko rešitev, ki bi omogočila sledenje obiskovalcem trgovinskega centra prek zaznave naslovov MAC njihovih mobilnih naprav. Zaznavali bi namreč t. i. Probe Request (iz IEEE 802.11 specifikacije WLAN), s katerimi obiskovalčeva mobilna naprava sprašuje po prisotnih brezžičnih omrežjih. Z zbiranjem želijo pridobiti nekatere agregatne podatke o gibanju obiskovalcev (na primer spremljanje gibanja obiskovalcev po posameznih področjih centra, čas njihovega zadrževanja po posameznih področjih in v celotnem centru). Ali gre v primeru pridobivanja naslovov MAC za obdelavo osebnih podatkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Pravica do pravnega sredstva - zastopanje - pooblastilo odvetniku

Avtor ni naveden, 23.1.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2014Določbo petega odstavka 98. člena ZPP treba ustavno skladno razlagati tako, da pritožbeno sodišče ne more zavreči pritožbe, kadar ugotovi nepravilnost pooblastila odvetnika, ki je stranko z istim nepravilnim pooblastilom zastopal že pred sodiščem prve stopnje, če je sodišče prve stopnje spregledalo nepravilnost (ki bi jo lahko stranka pred sodiščem prve stopnje odpravila) in meritorno odločilo o zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Dolgotrajna rejništva niso v skladu z ZIRD

Iva Gajšek, 23.1.2014

Dedovanje

Iva Gajšek, Pravna praksa, 3/2014Rejništvo je namenjeno varstvu in vzgoji otrok, ki so nameščeni v rejniško družino, ker zaradi določenih razlogov začasno ne morejo bivati v svoji matični družini. Slovenska zakonodaja določa, da je rejništvo le začasen ukrep, vendar nam praksa kaže, da so otroci nameščeni v rejništvo več let. Kako je s trajanjem rejništva v drugih državah, ali so tudi v tujini otroci nameščeni v rejniške družine več let, največkrat kar do svoje polnoletnosti oziroma do konca študija?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Postopek preventivnega prestrukturiranja

dr. Nina Plavšak, 23.1.2014

Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 3/2014zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F),1 ki je začel veljati 7. decembra 2013, je bil v Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)2 dodan nov oddelek 2.3, ki ureja novo vrsto postopka, in sicer postopek preventivnega prestrukturiranja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Širitev pristojnosti Varuha na zasebne subjekte?

Jernej Rovšek, 23.1.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jernej Rovšek, Pravna praksa, 3/2014Dvajsetega decembra 2013 smo obeležili dvajset let od sprejetja Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP). Ob tej priložnosti smo pri Varuhu povabili vse dosedanje nosilce funkcij in priznane pravne strokovnjake, da napišejo nekaj misli za posebno publikacijo, ki smo jo izdali ob obletnici. Publikacija 20 let Zakona o varuhu človekovih pravic 1993-2013 poleg trinajstih avtorskih prispevkov vsebuje še zgodovinsko predstavitev nastajanja ustavnih in zakonskih podlag za delo Varuha ter vse veljavne predpise, ki zadevajo njegovo delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Vloga na (ne)pristojno sodišče

mag. Nana Weber, 24.1.2013

Civilni sodni postopki

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 3/2013V praksi so pogosti primeri, ko se vloge (tožbe, pritožbe, predlogi za dopustitev revizije in podobno) vložijo na nepristojno sodišče. Po prvem odstavku 112. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se šteje, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Da bi vlagatelj uspel z vsebinskim obravnavanjem take vloge, bi jo moralo nepristojno sodišče nemudoma poslati pristojnemu sodišču, kar pa se v praksi redko zgodi. Strogo izhodišče je omiljeno z dvema izjemama. Prvo utemeljuje položaj, ko stranke ne zastopa odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, vloga pa je bila poslana nepristojnemu sodišču zaradi nevednosti vložnika, drugo pa, kadar je vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika. Pravilo o pravočasnosti vloge velja tudi v primeru spora o pristojnosti. Težava se pojavi, kadar ima tožnik možnost izbire krajevne pristojnosti. Gramatikalna razlaga 112. člena pripelje do razlage, da se v primeru, ko se eno sodišče izreče za nepristojno, pa pošlje tožbo na drugo (izbirno) pristojno sodišče, tožba zavrže, če je tja prispela nepravočasno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Kako svobodno je pravzaprav "čivkanje"

mag. Rosana Lemut Strle, 24.1.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 3/2013Spomnim se, kako mi je tiste dni, ko smo otroci namesto mobilnih in pametnih telefonov, tabličnih računalnikov in podobnih tehnoloških igrač medse delili spominske knjige, eden od sošolcev vanjo napisal: "Beseda je kakor kamen. Kamor pade, udari in pusti svojo sled." Mislim sicer, da v osnovnošolski dobi nisem povsem dojela globine in neizprosne resničnosti zapisanega rekla. Mi pa misel nikoli ni dala miru in je v tem smislu resnično sedla v moj spomin. Tako v odrasli dobi, bogatejša za kakšno lastno izkušnjo, verjamem, da besede lahko bolijo bolj kot udarci, puščajo trajnejše sledi in jih je zato treba premišljeno in previdno deliti. To je težko in naporno, ljudje pa smo po naravi nagnjeni k iskanju lagodja in udobnosti. Še zlasti se zdi, da je nekako prevladala ideja o tem, da modro tehtanje besed ni potrebno, kadar nimamo pred sabo živega čustvujočega posameznika, ampak komuniciramo z nevidnim imaginarnim sogovornikom na drugi strani računalnika ali pametnega telefona, tablice itd. Pa je svoboda izbire besed na medmrežju, še zlasti v na videz zaprtih združbah na družbenih omrežjih, res neskončna in nikogar za zapisano ni dopustno klicati na odgovornost?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Nadomestitev globe z nalogami v splošno korist lahko postane neizvedljiva

Avtor ni naveden, 24.1.2013

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2013Varuh je bil seznanjen s težavami, s katerimi so se srečevali centri za socialno delo (CSD) in sodišča pri iskanju nalog v splošno korist, s katerimi bi se lahko nadomestila globa, izrečena za prekršek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Praktična vprašanja neposrednih plačil podizvajalcem v javnem naročanju

Potočnik Maja, Križanec Uroš, 24.1.2013

PRORAČUN, Obligacije

mag. Maja Potočnik, Uroš Križanec, Pravna praksa, 3/2013Dejstvo, da Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) določa obvezna plačila podizvajalcev, je splošno znano tako med naročniki kot tudi med ponudniki in podizvajalci. Zaplete pa se takoj, ko dejansko stanje odstopi od ustaljenega: če glavni izvajalec ne priznava terjatve ali celotne terjatve podizvajalca, če ima izpolnitev podizvajalca napake, če so med glavnim izvajalcem in podizvajalcem dogovorjena zadržana sredstva in celo če glavni izvajalec pred prejemom plačila naročnika poplača podizvajalce. Težave pri reševanju takih vprašanj, ki so v praksi pogosta in tudi običajna, kažejo na nerazumevanje instituta neposrednega plačila podizvajalcem. Glede na to, da se v zvezi s pravno naravo tega instituta ne more poenotiti niti pravna stroka, subjektom, ki jih predmetni institut prizadeva, ne preostane nič drugega, kot da poiščejo konkretne odgovore na konkretna vprašanja, kar je tudi namen tega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Seznanitev z zdravstvenimi podatki zaradi suma na nalezljivo bolezen

Irena Vovk, 24.1.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2013Posameznik je imel spolne odnose z žensko, ki mu je pozneje povedala, da je okužena z neozdravljivo prenosljivo spolno boleznijo, ki naj bi se prenašala s spolnimi odnosi, slino, solzami in ranicami. Ženska je zaposlena v vrtcu, vendar delodajalec ni seznanjen z njenim zdravstvenim stanjem. Zato sprašuje, ali je skrivanje bolezni kaznivo in ali sme opozoriti druge (še zlasti njenega delodajalca), da je okužena.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 3

Leto objave

2019(12) 2014(8) 2013(5) 2012(13)
2011(11) 2008(11) 2007(13) 2006(6)
2005(8) 2003(14) 2002(4) 1999(11)
1998(7) 1997(13) 1995(13) 1993(10)
1992(3) 1991(5)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H IJ K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov