O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 7
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 167)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Talibani v Butalah

dr. Vesna Bergant Rakočević, 26.1.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 3/2012Družina ni absolutna vrednota sama po sebi. Recimo raje, da je vrednota družina, v kateri se ne pobijajo, se ne pretepajo in se ne pravdajo. Teh je precej manj, kot si verjetno mislimo. Ampak za harmonijo in srečo v družinah verjetno ni kriva ne (nobena) partija ne država, pa tudi ne Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Po 200 letih ODZ

mag. Nana Weber, 26.1.2012

Obligacije

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 3/2012S tem, da je Občni državljanski zakonik (ODZ) še vedno uporaben, se je strinjalo vseh 22 strokovnjakov na simpoziju, ki je 19. in 20. januarja 2012 potekal na PF Univerze v Ljubljani. Dogodek je po uvodnih besedah dekana in profesorja na PF v Ljubljani dr. Petra Grilca "pravo praznovanje z zgodovinskimi prijatelji, ki jim dolgujemo veliko uslugo". Prorektor Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart pa je k temu dodal, da skupna točka vseh predavateljev ni le ODZ, temveč razvoj civilnega prava v prihodnosti: "ODZ je bil in je še zmeraj pravni vir slovenskega civilnega prava."
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

ODZ je (!) veljavno pravo na Slovenskem

Zoran Skubic, 26.1.2012

Obligacije

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2012Ko sem v četrtek in petek na PF Univerze v Ljubljani poslušal prispevke priznanih domačih in tujih strokovnjakov na področju civilnega in evropskega prava v sklopu simpozija ob priložnosti 200. obletnice Obč(n)ega državljanskega zakonika (ODZ), nisem toliko razmišljal o vsebini predavanj (ki so bila povečini odlična). Ne, spraševal sem se predvsem, zakaj je okoli mene toliko praznih stolov. ODZ namreč ni "zgolj" pomemben zgodovinski dokument postopne emancipacije slovenske pravne misli, je živo pravo, naše pravo in evropsko pravo. Prav (ne)udeležba na tem simpoziju je zato žal odraz današnjega stanja duha pravnikov - in pravništva na splošno - na Slovenskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Nedovoljen dokaz - prepoznava osumljenca v predkazenskem postopku - izjava občana

Avtor ni naveden, 26.1.2012

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012Sodba I Ips 60/2011, 13. oktober 2011 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Kp 355/2010) ZKP - 18. člen, drugi in tretji odstavek 148. člena, 8. točka prvega odstavka 371. člena Izjave, ki jih dajo policiji občani, niso nedovoljen dokaz, saj so pridobljene zakonito, v skladu z zakonskimi poobla
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Nekavzalni prostovoljni odstop v noveli KZ-1B

dr. Matjaž Ambrož, 26.1.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 3/2012Novela Kazenskega zakonika KZ-1B v materijo poskusa ni posegla, z izjemo nekoliko širših možnosti za nagrajevanje prostovoljnega odstopa storilca in udeležencev. Po novem je fakultativna odpustitev kazni predpisana tudi za t. i. nekavzalni prostovoljni odstop (prostovoljni odstop, pri katerem med prizadevanji za preprečitev prepovedane posledice in izostankom prepovedane posledice ni vzročne zveze). Tak prostovoljni odstop je podan, ko si storilec (oziroma udeleženec) iskreno in primerno prizadeva preprečiti posledico, vendar pa ta izostane neodvisno od njegovih prizadevanj (nova tretji odstavek 36. člena in tretji odstavek 40. člena KZ-1). Taka ureditev v primerjalnem pravu ni redkost, poznajo jo denimo nemški (drugi odstavek 24. člena), švicarski (tretji odstavek 23. člena) in avstrijski KZ (drugi odstavek 16. člena), uvedel pa jo je tudi novi hrvaški KZ (tretji odstavek 35. člena).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Pravice zapornikov - pregled novejše sodne prakse ESČP

Zoran Skubic, 26.1.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2012Slovenija je bila v Strasbourgu pred nedavnim soočena z neprijetnimi dejstvi glede stanja svojega zaporskega sistema: Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v dveh primerih (Štrucl in drugi ter Mandić in Jović) za skupaj pet pritožnikov ugotovilo, da so okoliščine prezasedenosti ljubljanskega zapora, v katerih so pritožniki kot priporniki in zaporniki v letu 2009 in 2010 preživljali odvzem prostosti, same po sebi pomenile kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki prepoveduje mučenje ter nečloveško ali ponižujoče ravnanje. V podobnem primeru (Lalić), ki se je nanašal na zapor na Dobu, pa ESČP po drugi strani ni ugotovilo kršitev. Iz njegove bogate sodne prakse je razvidno, da zaporniško problematiko jemlje zelo resno. Zato in zaradi dejstva, da nas v bližnji prihodnosti čaka še več odločitev v podobnih primerih, se na kratko seznanimo z najnovejšimi trendi odločanja ESČP v zvezi s pravicami zapornikov glede na določbe 3. člena EKČP (prepoved mučenja).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Ponovni premislek o nekaterih temeljnih izhodiščih stvarnega prava pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah

Hudej Jasna, Ščernjavič Iztok, 26.1.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

Jasna Hudej, Iztok Ščernjavič, Pravna praksa, 3/2012Nedavno sprejeta odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadevi Up-591/10 z dne 2. decembra 2010 in novelirana ureditev Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki omogoča vložitev izbrisne tožbe tudi imetniku obligacijske pravice (243. člen ZZK-1), predstavljata mejnik v razvoju stvarnega prava. Ustavna odločba ločuje med začetkom učinkovanja prenosa lastninske pravice v notranjem razmerju in med začetkom učinkovanja prenosa v zunanjem razmerju, s čimer relativizira (zmanjšuje) pomen vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene s pravnim poslom. S tem se dejansko izenačujeta trenutka pridobitve (in učinkovanja) lastninske pravice, pridobljene na pravnoposlovni in originarni način. Novelirana ureditev (ZZK-1C) izbrisne tožbe pa približuje učinke sklenitve zavezovalnega posla učinkom razpolagalnega posla, s čimer v določeni meri briše meje med tradicijskim (germanskim) in konsenzualnim (romanskim) sistemom prenosa stvarnih pravic. Spremenjena ureditev izbrisne tožbe in stališča, zavzeta v ustavni odločbi, niso zanimiva le s teoretičnega vidika, ampak bi ob dosledni izpeljavi morala imeti pomembne posledice tudi za razvoj sodne prakse. Strokovnega prispevka, ki bi analiziral daljnosežnost posledic novih pravnih izhodišč, doslej še ni bilo mogoče zaslediti, zato bova nekatere vidike skušala prikazati v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Nedovoljen dokaz v kazenskem postopku - izpovedba privilegirane priče - uradni zaznamek CSD

Avtor ni naveden, 26.1.2012

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012Sodba I Ips 1008/2010-35, 6. oktober 2011 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 1008/2010) ZKP - 18., 83., 236. in 237. člen KZ-1 - 191. člen Izjava pozneje, v kazenskem postopku privilegirane priče, dana na centru za socialno delo socialni delavki, in navedbe vsebine pogovora z oško
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Vpogled v sklep o dedovanju

Irena Vovk, 26.1.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2012Po smrti očeta je bilo z oporoko vse njegovo premoženje zapuščeno njegovi ženi, zato so se otroci na zapuščinski obravnavi nujnemu deležu odpovedali. Eden od otrok, ki so se odpovedali nujnemu deležu, pa je v pravdnem postopku. Oseba, s katero je v pravdnem postopku, je prek svojega pooblaščenca vložila ugovor proti pravnomočnemu sklepu o dedovanju in zahteva razveljavitev tega sklepa za njegov "nujni" delež. Ali ji je sodišče dolžno omogočiti pregled in prepis sodnega spisa o dedovanju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Uporaba storitev računalništva v oblaku

Irena Vovk, 26.1.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2012Zobozdravstvena ambulanta pri delu uporablja e-koledar Google Calendar, sinhroniziran prek protokola CalDav na namizno aplikacijo (Thunderbird Lightening). Podatki se pretakajo prek strežnika https. V prihodnje namerava vključiti tudi Googlov verifikacijski protokol, (www.google.com/apps/intl/en/business/infrastructure_security.html). Na koledarju pa ima vpisan ime in priimek pacienta ter datum obiska. Ali je uporaba take komunikacije v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Postopek o prekršku - varnost cestnega prometa - razumen dvom o domnevanem dejstvu

Avtor ni naveden, 26.1.2012

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2012Iz obrazložitve
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Facebook v evropskem okviru varstva osebnih podatkov

mag. Jelena Burnik, 26.1.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Jelena Burnik, Pravna praksa, 3/2012Irski pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov je v začetku tega leta objavil svoje poročilo o inšpekcijskem pregledu na Facebooku - to je prvi celostni pregled delovanja Facebooka, ki so ga izvedli evropski regulatorji, ki razkriva, da se Facebook vse prej kot strogo drži evropskega pravnega okvira glede varstva osebnih podatkov. Do podobnih ugotovitev, vendar v okviru zakonodaje ZDA, je konec lanskega leta prišel tudi ameriški regulator. Facebooka še nihče ni kaznoval, vendar pa je na tej točki, da bi se izognil potencialnim poznejšim denarnim kaznim, moral regulatorjem obljubiti kar nekaj sprememb pri svojem delovanju, ki naj bi izboljšale varstvo osebnih podatkov njegovih 800 milijonov uporabnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Povratni nadzor

dr. Aleš Završnik, 26.1.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 3/2012Newyorški raziskovalec zasebnosti Harvey je s projektom CV Dazzle iznašel nov način boja za zasebnost, ki ne zahteva tehnološkega znanja: kamere, opremljene s programi za prepoznavanje obrazov, je mogoče izigrati z ličenjem in pričesko. V Ljubljani so v projektu iSee označili ulice brez videonadzora
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Odstop potrošnika od pogodbe o elektronski dobavi digitalne vsebine

Jure Levovnik, 27.1.2011

TRGOVINA, Obligacije

mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 3/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Povezljivost z e-CRP za potrebe vrtcev

Irena Vovk, 27.1.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2011Mestna občina oziroma vrtec bi zaradi lažjega začetka dela z novo aplikacijo e-vrtci (za izračun višine plačila vrtca) rada neposredno prenesla osebne podatke iz Centralnega registra prebivalstva (CRP) v to aplikacijo. Nova aplikacija e-vrtci namreč zahteva uvoz podatkov posameznikov iz CRP, in sicer imena in priimke, naslove stalnih prebivališč, EMŠO in davčne številke. Ali je to dopustno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Zbiranje zdravstvenih podatkov s strani javnega stanovanjskega sklada

Irena Vovk, 27.1.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2011Javni stanovanjski sklad mestne občine je ob zaključku javnega razpisa in dodelitvi stanovanj prosilcem zaznal probleme zaradi zdravstvenih stanj prosilcev, za katere ob dodelitvi stanovanja niso vedeli. Merila za postopek dodelitve bivalnih enot vsebujejo ta člen: "Strokovne službe imajo v postopku ugotavljanja upravičenosti do dodelitve bivalne enote po uradni dolžnosti pravico pridobivati informacije, poročila in druga dokazila od pristojnih organov." Katere podatke iz zdravstvene dokumentacije prosilca lahko stanovanjski sklad pridobi glede na varstvo osebnih podatkov? Ali lahko stanovanjski sklad osebnega zdravnika prosilca zaprosi za mnenje, ali je na primer prosilec sposoben sam živeti v stanovanju, in ali se je že zdravil v psihiatrični bolnišnici?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Razsojeno

Toni Tovornik, 27.1.2011

Civilni sodni postopki

Toni Tovornik, Pravna praksa, 3/2011Tožnica je pri sodišču prve stopnje vložila tožbeni zahtevek, v katerem je zahtevala, da ji tožena stranka vrne 560.334,24 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je s sodbo zahtevek zavrnilo in odločilo, da mora tožnica povrniti toženi stranki tudi pravdne stroške.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Obveznost plačila provizije pri pogodbi o posredovanju nepremičnine

Aleš Vodičar, 27.1.2011

Obligacije

dr. Aleš Vodičar, Pravna praksa, 3/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Status udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku - večkratni zaporedni prenos pravice - načelo kontradiktornosti

Avtor ni naveden, 27.1.2011

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2011Kadar gre za večkratni zaporedni prenos pravice, je treba vmesne pridobitelje pravice obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in ki jim je treba že po določbi prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti, ne da bi jim bilo treba posebej prijaviti udeležbo v postopku. Čeprav zemljiškoknjižno sodišče pri večkratnih zaporednih prenosih pravice ne opravi vpisa pravice na vmesne pridobitelje pravice, pa ti z vpisom pravice na zadnjega pridobitelja svojo pravico "dejansko izgubijo". Zato jih mora sodišče obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in jim mora v skladu z določbo prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti. Odločitev, kakršno sta sprejeli sodišči prve in druge stopnje, je sicer v prid načelu hitrosti in ekonomičnosti postopka vendar nesorazmerno posega v pravico do izjave vmesnih pridobiteljev pravice, saj je zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) uveljavljanje njihove pravice proti dobrovernim tretjim osebam povsem onemogočeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Sodni depozit

Avtor ni naveden, 27.1.2011

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2011Sodišče bi lahko ugodilo predlogu za sodni depozit le, če bi predlagatelj hkrati z izjavo, da kupuje stvar, poskusil izročiti kupnino nasprotni udeleženki, ta pa brez utemeljenega razloga izpolnitve ne bi sprejela ali pa bi jo s svojim ravnanjem preprečila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Klavzula CPT Incoterms 2010 kot del prodajne pogodbe

Andrej Friedl, 27.1.2011

Obligacije

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 3/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Spregled pravne osebnosti kot slovenska "posebnost"

Franz Serajnik, 27.1.2011

Civilni sodni postopki

dr. Franz Serajnik, Pravna praksa, 3/2011 Slovenski zakonodajalec je z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij leta 1999 uvedel (ZFPPod) presenetljivo novost. Gre za doslej v Evropi neznano neposredno jamstvo družbenikov sodno izbrisanih kapitalskih družb za dolgove teh družb. Osnova tega jamstva je zakonska fikcija, da so družbeniki, ki niso pravočasno poskrbeli za finance oziroma likvidacijo svoje družbe, prevzeli jamstvo za vse dolgove te družbe. Ker je zakonodajalec s tem ogrozil enega od temeljev korporacijskega prava in ker mu doslej ni uspelo, da bi to popravil, je omajal zaupanje v pravno državo. Po več kot desetih letih bi bilo prav, da zakonodajalec končno popravi, kar je treba, in se tako spravi s stroko. Temu lahko koristi tudi pogled "čez mejo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Stroški kazenskega postopka

Blaž Kovačič-Mlinar, 27.1.2011

Kazenski postopek

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 3/2011Kakšna je pravna podlaga za odločitev o temelju za povračilo stroškov, nastalih v postopku oprave posameznih preiskovalnih dejanj pred okrajnim sodiščem, ko državni tožilec zavrže kazensko ovadbo, oškodovanec pa ne prevzame pregona in zato se kazenski postopek niti ne začne? Sodišče namreč v takem primeru ne izda nobene odločbe o glavni stvari, katere del bi bila tudi stroškovna odločitev, stroški v zvezi z zagovornikom pa so osumljencu vsekakor nastali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Skrbnik za posebni primer ali začasni zastopnik

Nada Caharijaz-Ferme, 27.1.2011

Civilni sodni postopki

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 3/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄3

Nepotrebnost usklajevanja kazenskih sankcij z Rimskim statutom

dr. Aleš Novak, 24.1.2008

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 3/2008dr. pravnih znanosti, docent na PF Univerze v Ljubljani V zadnji Pravni praksi smo lahko prebrali zanimiv prispevek vrhovnega sodnika dr. Mitje Deisingerja, v katerem skuša utemeljiti predlagano ureditev kazni dosmrtnega zapora, ki jo prinaša predlog novega Kazenskega zakonika.1 V uvodu dr. Deis...
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 3

Leto objave

2019(12) 2014(8) 2013(5) 2012(13)
2011(11) 2008(11) 2007(13) 2006(6)
2005(8) 2003(14) 2002(4) 1999(11)
1998(7) 1997(13) 1995(13) 1993(10)
1992(3) 1991(5)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H IJ K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov