O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 198)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Agrarne skupnosti: kako ozdraviti hromega

Mitja Lojen, 29.8.2019

DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE, Dedovanje

Mitja Lojen, Pravna praksa, 32/2019Pri deležih agrarne skupnosti gre za posebno zapuščinsko maso, kjer dedovanje urejajo posebna pravila v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) in Zakonu o agrarnih skupnostih (ZAgrS). Predlagam spremembe, da bi se postopno odpravilo dedovanje deležev: menim namreč, da institut dedovanja otežuje neovirano delovanje agrarne skupnosti. Predlagam navezavo deležev na nepremičnine v isti katastrski občini (smiselno enako kot pri razmerju med posameznimi in skupnimi deli stavbe v etažni lastnini).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prepovedani koncert in svoboda zbiranja

dr. Jernej Letnar Černič, 18.7.2019

Društva, javni shodi, prireditve, Upravni spor

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 28-29/2019Varovanje in uresničevanje svobode zbiranja je kot nujno potrebna voda za delovanje ustavne demokracije. Njena individualna in hkrati kolektivna narava posameznikom omogoča, da skupaj z drugimi ljudmi izražajo svoja stališča, ustvarjajo, tekmujejo in se udejstvujejo na številnih področjih družbenega življenja. Utemeljujejo jo vrednote pluralizma, strpnosti in širokosrčnosti, ki omogočajo javno in zasebno izražanje, izmenjavo in soočenje različnih stališč. Njena kolektivna pravna narava pa ji omogoča, da deluje kot sredstvo "participativne demokracije".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Prvo svetovalno mnenje ESČP: (ne)uresničena pričakovanja

Špela Lovšin, 23.5.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Špela Lovšin, Pravna praksa, 20/2019Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je na zaprosilo francoskega kasacijskega sodišča dne 10. aprila 2019 izdal prvo svetovalno mnenje na podlagi Protokola št. 16 k Evropski konvenciji za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP), v katerem se je opredelilo do vprašanja o priznanju pravnega razmerja med staršem in otrokom, in sicer med otrokom, ki je bil rojen v tujini na podlagi dogovora o gestacijskem nadomestnem materinstvu, in med ciljno materjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pisna odločba o prekršku, ki že v izhodišču vsebuje obrazložitev

Jelka Lugarič, 14.3.2019

Prekrški

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 11/2019Z različnimi zakoni je predpisano, da morajo določeni subjekti, ki izvajajo dejavnost, predložiti letna poročila AJPES-u, ki zagotavlja njihovo javnost. AJPES je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb, ki zapovedujejo predložitev letnega poročila, kršitev določb o predložitvi letnih poročil v predpisanih rokih pa je opredeljena kot prekršek. Od preko 150.000 zavezancev za predložitev letnega poročila jih vsako leto okrog 5.000 ne izpolni predpisane obveznosti, zaradi česar ima AJPES z vodenjem prekrškovnih postopkov precej dela. To je zahtevno že za pravnike, še bolj pa za nas, ki nismo obiskovali pravne fakultete. Pogoste zakonske spremembe še povečujejo zahtevnost dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Ob 40-letnici Zakona o obligacijskih razmerjih

Petra Lamovec Hren, 24.1.2019

Obligacije

Petra Lamovec-Hren, Pravna praksa, 4/2019Na dvodnevni konferenci, ki je v soorganizaciji Inštituta za primerjalno pravo pri PF in Pravne fakultete v Ljubljani potekala 15. in 16. novembra 2018 na Pravni fakulteti v Ljubljani, so se za govorniškim odrom zvrstili tako domači predavatelji kot tudi akademski gostje iz Hrvaške in Srbije. Pestra sestava udeležencev je ponudila zanimivo debato in tako zgodovinski vpogled v sistem nekdanje ureditve v nekdanji skupni državi kot tudi nejasnosti, s katerimi se srečuje aktualna ureditev, in prihajajoče tendence, ki že nakazujejo smer razvoja obligacijskega prava v vseh treh državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, dr. Jernej Letnar-Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Sprememba osebnega imena transspolnih oseb

Špela Lovšin, 8.11.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Špela Lovšin, Pravna praksa, 43/2018V nedavni zadevi S. V. proti Italiji je bilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ponovno soočeno z vprašanjem o pravicah transspolnih oseb, natančneje o pravici do spremembe osebnega imena še pred potrditvijo nacionalnega sodišča, da je bila operacija spremembe spola uspešno izvedena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Poseg v lastninsko pravico (2. del)

mag. Mateja Likozar Rogelj, 12.4.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Mateja Likozar-Rogelj, Pravna praksa, 14/2018V obrazložitvi te odločbe je sodišče med drugim zapisalo, da je bila pravica uporabe že leta 1952 z dogovorom prenesena na pravnega prednika obdarjenke in da je vknjižena lastninska pravica v zemljiški knjigi na ime zadruge napačna oziroma da vknjižba ne ustreza resničnemu lastniškemu stanju. Zemljišče bi se moralo prenesti na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov na podlagi določb drugega odstavka 74. člena Zakona o zadrugah (ZZad) in omogočena bi bila vrnitev agrarni skupnosti, ker pa se to ni zgodilo, ker zemljišče ni več kmetijsko, je vpis napačen. Vprašanje, zakaj ni sodišče zemlje potemtakem preprosto podarilo Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ne pa fizični osebi, ostaja odprto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Poseg v lastninsko pravico (1. del)

mag. Mateja Likozar Rogelj, 29.3.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Mateja Likozar-Rogelj, Pravna praksa, 12-13/2018Ni moj način javno polemizirati o odločitvah sodišča, še posebno ne o takih, ki (še) niso pravnomočne, vendar sta me k pisanju članka spodbudili predvsem dve nedavno sprejeti odločitvi sodišča, s katerima je sodišče poseglo v vknjiženo lastninsko pravico in spremenilo titularja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Kdo je okoljsko razseljena oseba?

Drčar Simon, Kovač Eneja, Levstik Daška, Savić Alen, Smolnikar Kaja, Zorčič Juruša, Žigante Luka, 8.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Simon Drčar, Eneja Kovač, Daška Levstik, Alen Savić, Kaja Smolnikar, Juruša Zorčič, Luka Žigante, Pravna praksa, 9/2018V študijskem letu 2016/2017 smo se študentje PF Univerze v Ljubljani v okviru mednarodnopravne okoljske klinike ukvarjali z vprašanjem pravnega položaja okoljsko razseljenih oseb na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. V tem prispevku želimo na kratko predstaviti in ovrednotiti dosedanje poskuse opredelitve okoljsko razseljenih oseb ter predstaviti opredelitev, ki smo jo oblikovali sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Rok za pritožbo zoper sodbo po noveli ZPP-E

mag. Jure Levovnik, 18.1.2018

Civilni sodni postopki

mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 2/2018Novela Zakona o pravdnem postopku ZPP-E, ki se je skoraj v celoti (z določenimi izjemami) začela uporabljati 14. septembra 2017, je podaljšala rok za pritožbo zoper sodbo s 15 na 30 dni (333. člen ZPP). V praksi se redno dogaja, da kot pooblaščenci strank v pravdnih postopkih prejemamo prvostopenjske sodbe, ki so izdane po 14. septembru 2017 in ki v pravnem pouku vsebujejo še stari, 15-dnevni, rok za pritožbo. Takšna praksa je po mojem mnenju napačna in ima negativne posledice tako za stranke kot za sodišča in celoten sodni sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Sodba v imenu temeljne norme

Svetlič Rok, Letnar Černič Jernej, 20.7.2017

Sodišča

dr. Rok Svetlič, dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 28-29/2017Vrhovno sodišče je konec letošnjega maja podalo sodbo v opravilni zadevi I Ips 306/2009, v kateri je hči Viktorja Habiča z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljala razveljavitev sodbe "Izrednega vojaškega sodišča narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije", izrečene na t. i. kočevskem procesu oktobra leta 1943, s katero je bil njen oče (poleg številnih drugih) med drugim zaradi "narodnega izdajstva" po ekspresnem postopku obsojen na smrtno kazen. Vrhovno sodišče je njeno zahtevo zavrnilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Osebni podatki in objava podatkov in sporočil na spletni strani AJPES za objave po ZGD-1

Jelka Lugarič, 13.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 15/2017V prvem odstavku 11. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je določeno, da če zakon določa dolžnost objave posameznih podatkov ali sporočil družbe, se objavijo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve za objave po Zakonu o gospodarskih družbah, če zakon ne določa drugače, ter da če akt o ustanovitvi določa, da je treba objaviti posamezne podatke ali sporočila družbe, se objavijo na spletni strani AJPES ali v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije, ali tako, kot določa ta zakon. V tem prispevku se bom osredotočila na vprašanje dopustnosti objave osebnih podatkov v sporočilih, objavljenih na spletni strani AJPES kot objave po ZGD-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Novela Zakona o občinskem redarstvu

dr. Roman Lavtar, 6.4.2017

Prekrški

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 14/2017S 1. januarjem 2007 je začel veljati Zakon o občinskem redarstvu (ZORed), ki je celovito in sistemsko uredil organizacijo ter določil delovno področje in naloge občinskega redarstva. Opredelil je tudi pogoje za opravljanje nalog pooblaščenih oseb občinskega redarstva, pooblastila, uniforme ter označbe in opremo. Pred tem so področje dela občinskih redarstev urejali le Zakon o varnosti cestnega prometa ter podzakonski akti, občinski odloki in pravilniki. Zaradi potrebe po poenotenju normativne ureditve občinskih redarstev na območju celotne Slovenije je bil ZORed uvod v sistemsko ureditev, kar je postopno vodilo v širitev nalog in pristojnosti občinskih redarstev z Zakonom o varstvu javnega reda in miru, Zakonom o pravilih v cestnem prometu, Zakonom o cestah in Zakonom o zaščiti živali. ZORed je tako prvič celovito uredil pristojnosti občine za ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog občinskega redarstva. Po desetih letih je februarja letos doživel prvo posodobitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu (ZORed-A).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Odločbe mimo življenja, ki se dogaja v stečaju

Anita Lulić, 23.2.2017

Civilni sodni postopki

Anita Lulić, Pravna praksa, 7-8/2017"Ta razprava je namenjena nekim na videz formalističnim vprašanjem, ki pa niso tako zelo nepomembna, kot se zdijo na prvi pogled," je bila uvodna misel dr. Nine Plavšak na okrogli mizi z naslovom "Procesni položaj stranke in materialnopravni udeleženci v stečajnem postopku" na Dnevih insolvenčnega prava, ki so v organizaciji ljubljanske Pravne fakultete, Planeta GV, Tax-Fin-Lexa in Inštituta za primerjalno pravo pri ljubljanski Pravni fakulteti 25. in 26. januarja 2017 potekali v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Dolžniki kot negativna stvar, upniki kot reveži

Anita Lulić, 12.5.2016

Pravoznanstvo, Obligacije

Anita Lulić, Pravna praksa, 19/2016"Osebni stečaj je tipična, ne samo pravna, pač pa tudi izrazito politično-ekonomsko-psihološko-sociološka tema. Stečajni postopek je odvisen od tega, v kakšnem okolju živimo," je bila uvodna misel docenta Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Jaka Cepca na okrogli mizi Osebni stečaj na XIV. Dnevih civilnega in gospodarskega prava, ki so v organizaciji Inštituta za primerjalno pravo potekali 21. in 22. aprila v Portorožu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Problemi pri uporabi 298.a člena ZFPPIPP v praksi

Jaka Lavrič, 30.9.2015

Civilni sodni postopki

Jaka Lavrič, Pravna praksa, 38/2015Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F) je bil dodan nov, 298.a člen, ki upravitelju nalaga, da mora v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti hipoteko ali maksimalno hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena zakona. Hkrati pa vzpostavlja fikcijo, da sta v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni hipoteka ali maksimalna hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. Ti dve pravili po 298.a členu veljata v primeru, "če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko ali maksimalno hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Vse več tožb proti novinarjem

Anita Lulić, 4.6.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Anita Lulić, Pravna praksa, 22/2015"Število postopkov zoper novinarje in medije strmo raste. Vsota civilnih in kazenskih postopkov je dosegla število 127. Največ je odškodninskih tožb in skupna višina vseh civilnopravnih zahtevkov je 3,2 milijona evrov. Po podatkih Društva novinarjev Slovenije je prišlo do obsodilne sodbe le v šestih primerih, od tega pa so postale zadeve pravnomočne v le štirih primerih," je na okrogli mizi v okviru seminarja Novinarji v sodnih postopkih - med legitimnostjo in discipliniranjem 21. maja na PF Univerze v Ljubljani povedal novinar Dnevnika Primož Cirman in pojasnil, da to razmerje kaže, da so tožbe večinoma namenjene pritisku na novinarje, "saj so mediji ekonomsko precej bolj ranljivi, hkrati pa so se osebe z vplivom v politiki in gospodarstvu začele zavedati, kakšen vpliv imamo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Neizbrisane meje skupnega trga EU pri spletni prodaji

Kuzma Dominik, Lampe Andrej, 7.5.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obligacije

mag. Dominik Kuzma, Andrej Lampe, Pravna praksa, 18/2015Do kod sega avtonomija zasebnega subjekta pri poslovanju prek spletne trgovine na skupnem trgu EU? Državljani EU smo se deloma že navadili in tudi razvadili zaradi ugodnosti prostega prehoda meja in brezcarinske unije. Kljub temu pa je med državami članicami EU še veliko razhajanj, nemalo jih izhaja tudi iz naših predsodkov in stereotipov o drugih državah članicah, ki vsak dan usmerjajo naše obnašanje, odločanje in vsebino medsebojnih odnosov. Moramo pa se vprašati, ali je naša avtonomna volja omejena z lastnostmi in načeli enotnega trga EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Pravica do pozabe - mit ali realnost

mag. Rosana Lemut Strle, 2.10.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 38/2014V tretjem desetletju uporabe interneta počasi priznavamo, da ni brez slabosti. Da so v brezmejnosti preprosto dosegljive raznovrstne informacije, tudi take, ki posamezniku onemogočajo nadzor nad osebnimi podatki in posledično vpliv na lastno podobo, kot se na spletu kaže drugim. Ker splet ničesar ne pozabi, posameznika določajo tudi podatki, ki so zastareli, napačni, nepopolni, pa jih spletni iskalnik ne glede na ta dejstva ponudi morda med prvimi rezultati iskanja po osebnem imenu posameznika ter tako vzbuja vtis o njihovi aktualnosti in relevantnosti. O t. i. pravici do pozabe se v strokovnih krogih govori že nekaj let; vse od začetka priprave nove zakonodajne ureditve varstva osebnih podatkov na ravni EU, v širši javnosti se je o tej pravici bolj šepetalo. Šele po prelomni sodbi Sodišča EU v zadevi C-131/12, Španija proti Googlu, smo o pravici do pozabe začeli razmišljati kot o možnosti, ki ni le pravno-teoretična, ampak je izvedljiva v praksi. Po svoje je bizarno, da je pot tej pravici utrl posameznik, g. Costeja, ki je hotel biti pozabljen, zdaj pa kaže, da si ga bomo res zapomnili za zmeraj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Ovire za odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja - evidenca vpisanih kaznivih dejanj

Maja Lajevec, 18.9.2014

Civilni sodni postopki

Maja Lajevec, Pravna praksa, 36/2014Osebni stečaj in odpust obveznosti sta pravna instituta, ki ju pri nas poznamo od uveljavitve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Zakon je začel veljati 15. januarja 2008, v celoti pa se je začel uporabljati 1. oktobra 2008. Število predlogov za začetek osebnega stečaja in odpusta obveznosti iz leta v leto narašča. Velik pripad pa pomeni pisano druščino stečajnih dolžnikov, z razponi dolgov, ki so bili ob uveljavitvi zakona verjetno nepredstavljivi. Tudi zgodbe o tem, kako so dolgovi nastali, niso kar tako. Večini, če bi bile le plod pripovedi, marsikdo niti verjel ne bi. Zviti dolžniki in upehani upniki so razlog, da se večina težav v teh postopkih pripisuje delu (oziroma, kot nevedni radi razlagajo, nedelu) sodišča in stečajnih upraviteljev. A oboji delajo po zakonu, takem, kot je.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Ustavno sporna ureditev oprostitve plačila sodne takse

Janč Ljubimski, 4.9.2014

Sodni registri in sodne takse

Janč Ljubimski, Pravna praksa, 34/2014Zakonodajalec je z novelo Zakona o sodnih taksah (ZST-1B) povečal breme sodnih taks z zvišanjem dotedanjih in uvedbo novih taksnih obveznosti, hkrati pa še zaostril pogoje za taksno oprostitev. Delno je kršitev ustavnega načela enakosti v tej zvezi pred kratkim preprečilo Ustavno sodišče, ustavno sporna pa ostaja zakonska ureditev, po kateri se je prag za polno taksno oprostitev spustil krepko pod prag revščine. Tak ukrep ni bil niti nujen za dvig proračunskih prihodkov niti sorazmeren, z njim pa je zakonodajalec v zaostrenih družbenih razmerah socialno šibkemu delu prebivalstva nedopustno ogrozil dostop do sodnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Domneva pravičnega nadomestila pri poprevzemni izključitvi manjšinskih delničarjev

mag. Jure Levovnik, 24.7.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 29-30/2014Določba 68. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) določa pogoje, pod katerimi se v primeru izključitve manjšinskih delničarjev v trimesečnem poprevzemnem obdobju uporablja posebna ureditev, ki se nanaša na določitev vrste in višine denarne odpravnine za izključene manjšinske delničarje. Posebna ureditev iztisnitve po ZPre-1 se razlikuje od splošne ureditve po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) samo glede vrste in višine denarne odpravnine. Po ZPre-1 se pod določenimi pogoji domneva, da je treba nadomestilo, ponujeno v prehodni prevzemni ponudbi, šteti kot pravično tudi za pozneje izključene manjšinske delničarje. V tem prispevku bom - zlasti v luči določb Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem in novejše prakse slovenskih sodišč - predstavil aktualno problematiko v zvezi s pogoji za veljavnost te domneve in v zvezi z vprašanjem, ali je domneva izpodbojna ali ne. Predstavil bom tudi nekatere po mojem prepričanju napačne razlage teh pogojev v slovenski literaturi in sodni praksi, ki prevzemnikom v nekaterih primerih omogočajo okoriščanje na račun manjšinskih delničarjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Časovna veljavnost predhodne in začasne odredbe

Lenarčič Brigita, Samardžić Marko, 15.5.2014

Civilni sodni postopki

Brigita Lenarčič, Marko Samardžić, Pravna praksa, 19/2014V zaostrenih gospodarskih razmerah se vse pogosteje srečujemo s predlogi upnikov za zavarovanje s predhodnimi in začasnimi odredbami, ki jih uporabljajo z namenom, da dolžniki ne bi vnaprej onemogočili poznejše izvršitve njihovih tožbenih zahtevkov. Zavarovanje z začasnimi odredbami je že dolgo zelo aktualno, v zadnjem času pa narašča predvsem število zavarovanj s predhodnimi odredbami. Razlog za povečano število izdanih predhodnih odredb je predvsem v pogojih za njihovo izdajo, ki so v primerjavi z začasno odredbo lažje dosegljivi, zavarovanje z njimi pa je enako učinkovito. Podaja obeh vrst predlogov za zavarovanje je izključno v rokah upnikov. Sodišče med pravdnim sporom ali še pred njim ne more samo po uradni dolžnosti zavarovati vtoževane terjatve. Vprašanje pa je, kako je z veljavnostjo začasnih oziroma predhodnih odredb potem, ko so te izdane, predvsem pa z načinom njihovega prenehanja, kar vključuje tudi možnost ustavitve po uradni dolžnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Dopustnost zahteve za varstvo zakonitosti pri izpodbijanju odločbe o stroških v postopku o prekršku

Tina Lesar, 3.4.2014

Prekrški

Tina Lesar, Pravna praksa, 13/2014Vrhovno državno tožilstvo je od prekrškovnih organov prejelo več pobud za zahtevo za varstvo zakonitosti v primerih ustavljenih postopkov zoper storilce prekrškov. Iz pobud je izhajalo, da so okrajna sodišča pri odločanju o zahtevah za sodno varstvo zoper sklepe prekrškovnih organov o stroških postopka ob podobnih dejanskih stanovih različno presojala. V večini primerov so zahtevam za sodno varstvo delno ugodila, zagovornikom priznala nagrade po tarifah, ki jih prekrškovni organ ni priznal, prisodila so zakonite zamudne obresti, ki začnejo teči naslednji dan po poteku tridesetih dni, odkar je zagovornik vložil stroškovnik pri pristojnem organu, ter pri odmerjanju višine nagrad v razponu upoštevala okoliščine na strani odvetnika, ki jih je prvič zatrjeval šele v zahtevi za sodno varstvo. Vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče zavrglo z argumentacijo, da tožilec izpodbija zgolj odločitev sodišča o odmeri stroškov postopka o prekršku, iz tega razloga pa zahteva ni dovoljena. Menim, da bi glede na veljaven normativni okvir Vrhovno sodišče lahko odločilo tudi drugače in s tem preprečilo, da (nekatera) okrajna sodišča napačno razlagajo Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(3) 47(1) 46(4)
44(3) 43(3) 43-44(1) 42(3)
42-43(2) 41-42(1) 39-40(1) 38(4)
37(4) 36(6) 35(6) 34(4)
33(1) 33-34(1) 32(3) 32-33(1)
31(1) 31-32(3) 30(2) 30-31(1)
29-30(4) 28-29(3) 27-28(1) 26(4)
26-27(1) 25(3) 24(1) 24-25(1)
23(5) 22(4) 22-23(1) 21(3)
21-22(2) 20(3) 19(5) 19-20(2)
18(5) 17(5) 16(1) 16-17(1)
15(2) 15-16(4) 14(4) 14-15(2)
Več...

Leto objave

2019(5) 2018(6) 2017(4) 2016(1)
2015(3) 2014(6) 2013(10) 2012(11)
2011(8) 2010(10) 2009(7) 2008(5)
2007(8) 2006(18) 2005(6) 2004(8)
2003(10) 2002(18) 2001(10) 2000(9)
1999(14) 1998(7) 1997(4) 1996(2)
1995(2) 1994(1) 1993(1) 1992(1)
1991(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKL MNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov