O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 117)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Podatki o komunikacijskih sredstvih z odredbo sodišča

mag. Andrej Tomšič, 14.7.2016

Kazenski postopek

mag. Andrej Tomšič, Pravna praksa, 28/2016V PP št. 27 se v članku Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča avtorica ukvarja z vprašanjem, ali je določba tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) v neskladju z drugim odstavkom 37. člena Ustave, ki za poseg v komunikacijsko zasebnost zahteva odredbo sodišča. Tretji odstavek 149.b člena ZKP namreč določa, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca treba pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Avtorica se sprašuje, ali gre pri navedenih posegih za posege v komunikacijsko zasebnost, za katere je potrebna odločba sodišča, in ali so določbe tretjega odstavka 149.b člena ZKP skladne s 37. členom Ustave, ter v zaključku članka sprejme sklep, da je ta določba ZKP v skladu z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Revolucionarne spremembe

Irena Vovk, 14.7.2016

Sodišča, Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2016Ministrstvo za pravosodje je v javno razpravo 5. julija 2016 z namenom, da posameznik, podjetja in država do pravice pridejo hitreje, da bo ta učinkovita in kakovostna, poslalo predlog sodnega reda, predlog zakona o Sodnem svetu, predlog zakona o državnih odvetnikih, predlog zakona o kolektivnih tožbah in predlog novele Zakona o pravdnem postopku. "Na ljudi bo imela največji vpliv sprememba ZPP. Spreminjamo okoli 130 členov, gre za že kar revolucionarne spremembe," je na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi zakonodajnih ukrepov, povedal pravosodni minister mag. Goran Klemenčič. Javna razprava, ki se pričenja tik pred sodnimi počitnicami, pa bo trajala do sredine septembra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Pogodbe o zaposlitvi in plače

Irena Vovk, 14.7.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2016V javnem komunalnem podjetju (JKP), ki je v lasti štirih občin, sprašujejo, ali lahko direktorici občinske uprave posredujejo naslednje zahtevane podatke:
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Otrokove največje koristi: prazna floskula ali garant spoštovanja otrokovih pravic?

dr. Anita Goršek, 14.7.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja, Človekove pravice

dr. Anita Goršek, Pravna praksa, 28/2016Nedavno je slovensko javnost pretresel primer ravnanja in odločanja pristojnih organov o vprašanju, ali stari starši lahko postanejo rejniki svojima vnukoma. Čeprav konkretnih podrobnosti primera ne poznamo (in prav je tako!), pa zadeva odpira nekatere pomembne, zlasti pravne dileme. V razpravah o primeru je bilo pogosto sklicevanje na otrokove koristi. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je ta standard res tako enoznačen, kot si morda tudi (pre)lahko predstavljamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Javna dražba v luči tehnološkega napredka in izboljšanja stanja gospodarstva

Matjaž Šuc, 14.7.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Matjaž Šuc, Pravna praksa, 28/2016Javna dražba v izvršilnem pravu je potrebna korenite prenove, saj obstoječi sistem ne zagotavlja doseganja najvišje cene, hkrati pa je pogosto predmet zlorab. Razpršenost javne dražbe, tako na področju pridobitve informacij kot tudi na področju posameznih izvršitvenih dejanj, je treba odpraviti in zagotoviti dostop do vseh informacij oziroma celotno izvedbo javne dražbe na enem mestu - elektronsko. Kakorkoli se to zdi nemogoče, lahko zgled najdemo v nekaterih evropskih državah, zato argument, da gre za preveliko spremembo na tem področju, ni dovolj tehten, da se spremembe sistema javnih dražb sploh ne bi lotili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Izločitev dokazov v kazenskem postopku (primerjalnopravni pregled)

dr. Liljana Selinšek, 16.7.2015

Kazenski postopek

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 28/2015Institut izločitve (ekskluzije) nedovoljenih dokazov v domačem kazenskem procesnem pravu (pojem, zakonska ureditev in razsežnosti) je v literaturi podrobno obdelan. Znano je, da ima Slovenija uzakonjeno dosledno oziroma radikalno doktrino oziroma sistem absolutnega izločanja dokazov, ki je eden najstrožjih na svetu, saj so v nekaterih primerih nedovoljeni celo zakonito pridobljeni dokazi in dokazi, ki jih (največkrat s kršitvijo pravice do zasebnosti drugega) predložijo tretje osebe, ki pa pri tem ne delujejo kot agent države. Glede na to, da je osnovni namen instituta izločitve dokazov zagotavljanje enakosti orožij strank (se pravi tožilca na eni in obdolženca na drugi strani) v kazenskem postopku in varovanje pravic obdolženca (kot - vsaj v teoriji - šibkejše stranke v postopku), se zdi vzpostavljanje nadpovprečno visokih standardov in vztrajanje pri njih hvalevredno. Vendar pa pregled novejše domače literature in sodne prakse v kombinaciji s primerjalnopravnimi ureditvami tega področja ter okvirnim vpogledom v mednarodno pravo zbuja dvome o razumnosti domače ureditve (gre za tisto vrsto razumnosti, o kateri pripoveduje anekdota o Ribničanu Urbanu, ki se je neposredno po tem, ko je svojega konja odvadil jesti, potožil: "Glej jo glej, mrho, komaj sem jo jesti odvadil, pa mi crkne."). Namen tega prispevka ni polemizirati z domačo zakonodajo, prakso in teorijo, povezano z institutom izločanja dokazov, ampak postaviti tej ureditvi ogledalo - primerjavo z drugimi ureditvami v evropskih pravnih redih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu

Avtor ni naveden, 16.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2015Ker gre pri prisilnih "psihiatričnih" varnostnih ukrepih za hujši poseg v človekove pravice, kot pri drugih varnostnih ukrepih, je z novelo KZ-1B opredeljena tudi ustavna podlaga, ki izrekanje ukrepa opravičuje, in sicer z ustavno kategorijo (zagotavljanja) "varnosti ljudi", ki kot ustrezna in sorazmerna ustavna vrednota vključuje varstvo najpomembnejših (kazenskopravno varovanih) pravnih dobrin, kot vsebinske podlage za izrekanje prisilnega zdravljenja. Zato je sorazmernost takšnega posega podana le, če se novo dodani zakonski pogoj, da je ta varnostni ukrep mogoče izreči le v primeru storilca, ki je izvršil protipravno dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen najmanj enega leta zapora, tolmači kot posebni zakonski minimum.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Za otroke gre

Ljuba Šalinger, 16.7.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

Ljuba Šalinger, Pravna praksa, 28/2015Reforma družinskega prava, ki se je začela leta 1999, se vse bolj oddaljuje od svojega glavnega cilja - doslednega in učinkovitega prizadevanja za otrokove koristi. Oglejmo si, koliko je reforma v različnih fazah sledila temu cilju, kako se je začela postopno oddaljevati od njega in kaj lahko naredimo, da jo vrnemo v fazo, ko je bil cilj jasen, pot do njega pa vidna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Pravna narava zahtevkov iz priobčevanja fonogramov javnosti

dr. Eneja Drobež, 16.7.2015

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 28/2015Na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani se množično ukvarjamo s tožbami, v katerih Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov (Zavod IPF) zahteva od imetnikov gostiln, barov in trgovin plačilo nadomestila za javno predvajanje fonogramov. Zavod IPF svoj zahtevek navadno utemeljuje s pravili o neupravičeni obogatitvi (190. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Vrhovno sodišče RS je v zadevah III Ips 141/2014 in III Ips 142/2014 poudarilo, da "zahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi oziroma po Skupnem sporazumu ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za plačilo obveznosti, ki jo neposredno vzpostavlja zakon (130. člen ZASP)".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Je mogoče drugačno izobraževanje v pravosodju?

Hinko Jenull, 16.7.2015

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 28/2015Zagotavljanje višje ravni strokovnega znanja z vsemi oblikami poklicnega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja je osrednja tema vseh pravosodnih ministrskih mandatov. Med prednostne naloge jo redno uvršča tudi pravosodje samo. Izvaja se v številnih oblikah, za katere pri državnih pravosodnih funkcionarjih skrbi predvsem Center za izobraževanje v pravosodju (CIP), pri odvetnikih in notarjih pa obe poklicni zbornici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Za ožjo opredelitev kaznivih dejanj zoper delovno razmerje

Alenka Mordej, 16.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Delovna razmerja

Alenka Mordej, Pravna praksa, 28/2015Kaznivim dejanjem s področja delovnih razmerij je namenjeno celotno poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1), vprašanje pa je, ali taka normativna ureditev zadošča in ali je kazenskopravni učinek tudi v praksi ustrezen, zlasti ko gre za vprašanje kršitve temeljnih pravic delavcev. Položaj zaposlenega delavca, njegovo dostojanstvo in solidarnost so kazenskopravno varovane vrednote.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Poslovni register in objava naslovov fizičnih oseb

Irena Vovk, 16.7.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2015Solastnika v gospodarski družbi, čigar osebni podatki so javni in prosto dostopni v javnih evidencah Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence (AJPES), zanima, ali je taka objava v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Vknjižba etažne lastnine v primeru prenehanja investitorja

dr. Anita Napotnik, 16.7.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 28/2015Investitor, ki je bil lastnik zemljišča in kot tak vpisan v zemljiško knjigo, je pred leti zgradil in prodajal posamezna stanovanja v večstanovanjski stavbi. Pogodbe s kupci so bile sklenjene tako, da so se prodajali solastni deleži. Nekateri kupci so na podlagi teh pogodb vknjižili svojo solastninsko pravico v zemljiško knjigo, nekateri pa vse do danes še ne. Investitor je sicer prodal vsa stanovanja, a ker se nekateri kupci niso vknjižili kot solastniki, je v zemljiški knjigi še vedno ostal vpisan kot solastnik tudi investitor. Poleg tega je pri preračunavanju višine posameznih solastnih deležev prišlo do napak. Čeprav so lastniki vseh posameznih stanovanj znani, seštevek njihovih solastnih deležev pokaže, da ne dosežejo celote, in določen solastni delež še vedno ostane investitorju. Medtem je investitor šel v stečaj. Stečajni postopek je končan, popravek solastnih deležev v prodajnih pogodbah ni mogoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Upniki v postopku poenostavljene prisilne poravnave

Dida Volk, 16.7.2015

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 28/2015Postopek poenostavljene prisilne poravnave je bil uveden z novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E) in se uporablja od 15. avgusta 2013, dopolnjen je bil še z novelo ZFPPIPP-F.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Stroka je res prepogosto neslišna in sterilna, pa tudi servilna

dr. Janez Pogorelec, 17.7.2014

Kazenski postopek

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 28/2014 Še o zadevi Patria Kolega Matej Avbelj se je v svojem članku Zadeva Patria - (ne)pravo v kontekstu spustil na zelo spolzek teren, ki ga je težko upravičiti tudi z "disclaimerjem" z začetka njegovega članka, v katerem svoje teze upr
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Politična vzdržnost

Irena Vovk, 17.7.2014

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2014"Slovensko sodniško društvo (SSD) nikoli ni poznalo delitve na 'naše' in 'vaše', pač pa je ves čas delovalo v skladu z namenom in nalogami stanovske organizacije, v sedanjem času predvsem varstvom sodnikove neodvisnosti in samostojnosti ter varovanjem ugleda sodnikov. Društvo se doslej nikoli ni in se tudi ne bo vpletalo v kakršnakoli 'politična obračunavanja' ter delitve na podlagi različnih političnih ali drugačnih prepričanj članov, saj nas prav različnost bogati ter prispeva k dvigu demokratične pravne kulture in razvoju demokracije," je v izjavi za javnost 8. julija zapisal glavni odbor društva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Obvezna hramba prometnih podatkov - poseg v pravico do varstva osebnih podatkov

Avtor ni naveden, 17.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2014Členi 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168 in 169 Zakona o elektronskih komunikacijah se razveljavijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Višina odškodnine za premoženjsko škodo - stroški pomoči in nege družinskih članov

Avtor ni naveden, 17.7.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2014Ker ni ugotovljeno, da bi bili družinski člani, ki so tožniku nudili pomoč in nego, za to posebej strokovno usposobljeni, niti, da bi bila takšna oblika pomoči in nege potrebna, je odškodnina za stroške pomoči in nege pravilno odmerjena na podlagi urne postavke za nekvalificirano malo delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Vrhovno sodišče in ustavnopravne razsežnosti sojenja

mag. Matevž Krivic, 17.7.2014

Sodišča

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 28/2014Tematike pod tem naslovom ni mogoče zaobjeti v kratkem članku, to je tema za knjigo ali doktorat, torej za kakšnega mlajšega, ne več zame. Zajeti bi morala vse "redno" sojenje, ne le na vrhovnem sodišču, a gornji naslov to pravzaprav, glede na vlogo vrhovnega sodišča, smiselno že vključuje. Tema tega članka bo mnogo ožja: prikaz tega problema le ob primeru sojenja v zadevi Patria - še ožje: le sojenja Janši - še ožje: le zadnjih zapletov, ko se je zadeva vrnila z ustavnega na vrhovno sodišče - in tudi znotraj tega le odločanja o zadržanju ali nezadržanju izpodbijane sodbe, dokler vrhovno sodišče o njej ne odloči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Pogodba o preužitku - učinki odstopne izjave preživljanke

Avtor ni naveden, 17.7.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2014Pravico zahtevati razvezo pogodbe o preužitku zaradi neizpolnjevanja obveznosti je mogoče uresničiti tudi z enostransko izjavo volje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Po desetih letih dela ponosno zapuščam mesto informacijske pooblaščenke

Nataša Pirc Musar, 17.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 28/2014Ne smete mi zameriti, ker bom v tem zadnjem uvodniku, ki ga pišem kot informacijska pooblaščenka, bolj osebna, kot sem bila sicer, ko sem pisala za Pravno prakso. Deset let življenja, ki sem ga z dušo in srcem posvetila dostopu do informacij javnega značaja in varstvu osebnih podatkov, je namreč zaradi moje predanosti delu na tem položaju pač težko opisati nečustveno. Vem, da sem bila na trenutke morda bolj aktivistka kot klasična državna uradnica oziroma funkcionarka, ampak taka sem od nekdaj, polna energije in vere, da se stvari da premakniti, če si le dovolj vztrajen. In prepričana sem, da na položaju, na katerem braniš človekove pravice, moraš pokazati malo bolj borbenega duha. Eden od razlogov za mojo malo bolj aktivistično držo pa je tudi to, da v Sloveniji (žal) nimamo močnih nevladnih organizacij na področju svobode informacij in varovanja zasebnosti. V boju z državo in drugimi velikimi upravljavci baz podatkov smo bili zato večinoma sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Zaporska peonaža

dr. Aleš Završnik, 17.7.2014

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 28/2014Minister, pristojen za pravosodje v zadnjih vladah, je predlagal penološko novost, ki zapor pretvarja v idealni kapitalistični model. Poleg privatizacije zaporov v obliki javno-zasebnega partnerstva pri graditvi in/ali upravljanju zaporov je predlagal plačilo za nastanitev v zaporu, v tujini znano z angleškima izrazoma room and board fee, inmate fee ali tudi zaporska peonaža, kar plača obsojenec poleg kazenskih sankcij in povračila sodnih stroškov. Zamisel je všečna: zakaj bi 70 evrov na dan za obsojenega plačevali davkoplačevalci, če bi to finančno breme lahko prevzel obsojeni? Če varčujemo vsi, naj še "barabe" - v pazniškem žargonu - za "hotel", pravi ljudska modrost. "Do the crime, pay for the time,"* se muzajo v državi izvora te novosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Novejši razvoj v nemškem gospodarskem kazenskem pravu

Miha Šošić, 17.7.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šošić, Pravna praksa, 28/2014Dne 4. in 5. julija 2014 je bil v Frankfurtu na Majni v organizaciji založbe C. H. Beck 13. posvet o novejšem razvoju v gospodarskem kazenskem pravu (nem. Neue Entwicklungen im Wirtschaftsstrafrecht), na katerem so profesorji, sodniki, državni tožilci in odvetniki predstavili aktualne teme nemškega gospodarskega kazenskega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Še o (nenehnem) noveliranju ZIZ in cenitvah nepremičnin

Franci Gerbec, 17.7.2014

Civilni sodni postopki

Franci Gerbec, Pravna praksa, 28/2014Avtor uvodnika Novele in novele je upravičeno kritičen do množice novel Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), vključno z zadnjo, deseto (ZIZ-J), ki jim kljub vsakokratnim drugačnim obljubam in zagotovilom predlagateljev nikakor ne uspe ustvariti dovolj učinkovite zakonodajne podlage za vodenje izvršb v našem pravnem redu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Posredovanje podatkov o lastniku vozila

Irena Vovk, 17.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2014Ali lahko odvetnik dostopa do podatkov o lastniku motornega vozila na podlagi registrske številke?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28

Leto objave

2016(5) 2015(9) 2014(12) 2013(8)
2012(6) 2010(6) 2009(11) 2008(11)
2007(6) 2006(9) 2005(11) 2004(8)
2001(7) 2000(8)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB C ĆČ D ĐE F G H I J K LM N O P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov