O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 7 (od skupaj 7)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Izločitev dokazov v kazenskem postopku (primerjalnopravni pregled)

dr. Liljana Selinšek, 16.7.2015

Kazenski postopek

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 28/2015Institut izločitve (ekskluzije) nedovoljenih dokazov v domačem kazenskem procesnem pravu (pojem, zakonska ureditev in razsežnosti) je v literaturi podrobno obdelan. Znano je, da ima Slovenija uzakonjeno dosledno oziroma radikalno doktrino oziroma sistem absolutnega izločanja dokazov, ki je eden najstrožjih na svetu, saj so v nekaterih primerih nedovoljeni celo zakonito pridobljeni dokazi in dokazi, ki jih (največkrat s kršitvijo pravice do zasebnosti drugega) predložijo tretje osebe, ki pa pri tem ne delujejo kot agent države. Glede na to, da je osnovni namen instituta izločitve dokazov zagotavljanje enakosti orožij strank (se pravi tožilca na eni in obdolženca na drugi strani) v kazenskem postopku in varovanje pravic obdolženca (kot - vsaj v teoriji - šibkejše stranke v postopku), se zdi vzpostavljanje nadpovprečno visokih standardov in vztrajanje pri njih hvalevredno. Vendar pa pregled novejše domače literature in sodne prakse v kombinaciji s primerjalnopravnimi ureditvami tega področja ter okvirnim vpogledom v mednarodno pravo zbuja dvome o razumnosti domače ureditve (gre za tisto vrsto razumnosti, o kateri pripoveduje anekdota o Ribničanu Urbanu, ki se je neposredno po tem, ko je svojega konja odvadil jesti, potožil: "Glej jo glej, mrho, komaj sem jo jesti odvadil, pa mi crkne."). Namen tega prispevka ni polemizirati z domačo zakonodajo, prakso in teorijo, povezano z institutom izločanja dokazov, ampak postaviti tej ureditvi ogledalo - primerjavo z drugimi ureditvami v evropskih pravnih redih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Vpliv osebnega stečaja kršitelja na njegovo odgovornost za prekršek

dr. Liljana Selinšek, 17.7.2014

Prekrški

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 28/2014Na letošnjih Dnevih prekrškovnega prava je bilo med drugim v ospredju vprašanje vpliva osebnega stečaja na odgovornost odgovorne osebe za prekršek. Ker se v osebnem stečaju poleg odgovorne osebe lahko znajdejo tudi drugi kršitelji (samostojni podjetniki, zase
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Opustitev dolžnega nadzorstva v prekrškovnem pravu

dr. Liljana Selinšek, 18.7.2013

Prekrški

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 28/2013Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G), ki velja od 13. marca 2011, se je v celoti na novo uredila odgovornost pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov, zasebnikov (tj. posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost) in odgovornih oseb teh subjektov za prekrške. Hkrati se je na nove (drugačne) temelje v prekrškovnem pravu postavil institut opustitve dolžnega nadzorstva. Čeprav nova ureditev velja že dobri dve leti, se v praksi deloma še vedno uporabljajo stari vzorci, zato je ta prispevek namenjen kratkemu prikazu razsežnosti instituta opustitve dolžnega nadzorstva, kot ga je oziroma bi ga bilo treba po ponovnem tehtnem premisleku avtorice razumeti po ureditvi, ki jo je vpeljala novela ZP-1G.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄28

Odgovornost pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika za prekršek

dr. Liljana Selinšek, 17.7.2008

Prekrški, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Liljana Selinšek, dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 28/2008Določba tretjega odstavka 5. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD)1 predvideva, da je za kazniva dejanja, storjena iz malomarnosti, pravna oseba lahko odgovorna le pod pogoji iz 4. točke 4. člena ZOPOKD, torej le v zvezi z opustitvijo dolžnega nadzora. V praksi pa pogo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄28

Odzivi slovenskega kazenskega prava na kibernetski kriminal

mag. Liljana Selinšek, 21.7.2005

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 28/2005Razmah interneta v zadnjem desetletju predstavlja nove izzive tudi za pravo. Med pravne veje, ki se ukvarjajo s tem novodobnim fenomenom, sodi tudi kazensko pravo. Zgodovina izumov, tehničnega, pa tudi socialno-družbenega napredka je hkrati namreč zgodovina zlorab. Vedno se najdejo posamezniki, ki t...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄28

Procesno pravo - pastorek boginje Temide?

mag. Jorg Sladič, 20.9.2001

Ustavno sodišče, Civilni sodni postopki

mag. Jorg Sladič, Pravna praksa, 28/2001Vendarle ne, Ustavno sodišče posega v civilno in upravno procesno pravo V zadnjih nekaj mesecih (v času od 10. maja pa do 3. avgusta) je Ustavno sodišče RS sprejelo štiri odločbe,(*1) ki so vse zaključile postopek vložene ustavne pritožbe zoper sodbe Vrhovnega sodišča RS. Vse odločbe, ki so bile ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄28

Državljanstvo: Dvojno državljanstvo, mednarodna pogodba in nacionalno pravo

Jorg Sladič, 12.10.2000

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jorg Sladič, Pravna praksa, 28/2000Pred kratkim mi je prišla v roke sodba Upravnega sodišča RS št. U 2794/97-7 (z dne 16. 2. 2000). Poenostavljeno povedano gre za upravni spor s področja denacionalizacije povezan z uporabo 27. člena avstrijske državne pogodbe.(*1) Sodba odpira nekaj perečih vprašanj glede uporabe pravil mednarodnega ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28

Leto objave

2015(1) 2014(1) 2013(1) 2008(1)
2005(1) 2001(1) 2000(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov