O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 9 (od skupaj 9)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Vknjižba etažne lastnine v primeru prenehanja investitorja

dr. Anita Napotnik, 16.7.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 28/2015Investitor, ki je bil lastnik zemljišča in kot tak vpisan v zemljiško knjigo, je pred leti zgradil in prodajal posamezna stanovanja v večstanovanjski stavbi. Pogodbe s kupci so bile sklenjene tako, da so se prodajali solastni deleži. Nekateri kupci so na podlagi teh pogodb vknjižili svojo solastninsko pravico v zemljiško knjigo, nekateri pa vse do danes še ne. Investitor je sicer prodal vsa stanovanja, a ker se nekateri kupci niso vknjižili kot solastniki, je v zemljiški knjigi še vedno ostal vpisan kot solastnik tudi investitor. Poleg tega je pri preračunavanju višine posameznih solastnih deležev prišlo do napak. Čeprav so lastniki vseh posameznih stanovanj znani, seštevek njihovih solastnih deležev pokaže, da ne dosežejo celote, in določen solastni delež še vedno ostane investitorju. Medtem je investitor šel v stečaj. Stečajni postopek je končan, popravek solastnih deležev v prodajnih pogodbah ni mogoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Izločitev dokazov v kazenskem postopku (primerjalnopravni pregled)

dr. Liljana Selinšek, 16.7.2015

Kazenski postopek

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 28/2015Institut izločitve (ekskluzije) nedovoljenih dokazov v domačem kazenskem procesnem pravu (pojem, zakonska ureditev in razsežnosti) je v literaturi podrobno obdelan. Znano je, da ima Slovenija uzakonjeno dosledno oziroma radikalno doktrino oziroma sistem absolutnega izločanja dokazov, ki je eden najstrožjih na svetu, saj so v nekaterih primerih nedovoljeni celo zakonito pridobljeni dokazi in dokazi, ki jih (največkrat s kršitvijo pravice do zasebnosti drugega) predložijo tretje osebe, ki pa pri tem ne delujejo kot agent države. Glede na to, da je osnovni namen instituta izločitve dokazov zagotavljanje enakosti orožij strank (se pravi tožilca na eni in obdolženca na drugi strani) v kazenskem postopku in varovanje pravic obdolženca (kot - vsaj v teoriji - šibkejše stranke v postopku), se zdi vzpostavljanje nadpovprečno visokih standardov in vztrajanje pri njih hvalevredno. Vendar pa pregled novejše domače literature in sodne prakse v kombinaciji s primerjalnopravnimi ureditvami tega področja ter okvirnim vpogledom v mednarodno pravo zbuja dvome o razumnosti domače ureditve (gre za tisto vrsto razumnosti, o kateri pripoveduje anekdota o Ribničanu Urbanu, ki se je neposredno po tem, ko je svojega konja odvadil jesti, potožil: "Glej jo glej, mrho, komaj sem jo jesti odvadil, pa mi crkne."). Namen tega prispevka ni polemizirati z domačo zakonodajo, prakso in teorijo, povezano z institutom izločanja dokazov, ampak postaviti tej ureditvi ogledalo - primerjavo z drugimi ureditvami v evropskih pravnih redih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Upniki v postopku poenostavljene prisilne poravnave

Dida Volk, 16.7.2015

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 28/2015Postopek poenostavljene prisilne poravnave je bil uveden z novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E) in se uporablja od 15. avgusta 2013, dopolnjen je bil še z novelo ZFPPIPP-F.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Je mogoče drugačno izobraževanje v pravosodju?

Hinko Jenull, 16.7.2015

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 28/2015Zagotavljanje višje ravni strokovnega znanja z vsemi oblikami poklicnega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja je osrednja tema vseh pravosodnih ministrskih mandatov. Med prednostne naloge jo redno uvršča tudi pravosodje samo. Izvaja se v številnih oblikah, za katere pri državnih pravosodnih funkcionarjih skrbi predvsem Center za izobraževanje v pravosodju (CIP), pri odvetnikih in notarjih pa obe poklicni zbornici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu

Avtor ni naveden, 16.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2015Ker gre pri prisilnih "psihiatričnih" varnostnih ukrepih za hujši poseg v človekove pravice, kot pri drugih varnostnih ukrepih, je z novelo KZ-1B opredeljena tudi ustavna podlaga, ki izrekanje ukrepa opravičuje, in sicer z ustavno kategorijo (zagotavljanja) "varnosti ljudi", ki kot ustrezna in sorazmerna ustavna vrednota vključuje varstvo najpomembnejših (kazenskopravno varovanih) pravnih dobrin, kot vsebinske podlage za izrekanje prisilnega zdravljenja. Zato je sorazmernost takšnega posega podana le, če se novo dodani zakonski pogoj, da je ta varnostni ukrep mogoče izreči le v primeru storilca, ki je izvršil protipravno dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen najmanj enega leta zapora, tolmači kot posebni zakonski minimum.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Pravna narava zahtevkov iz priobčevanja fonogramov javnosti

dr. Eneja Drobež, 16.7.2015

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 28/2015Na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani se množično ukvarjamo s tožbami, v katerih Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov (Zavod IPF) zahteva od imetnikov gostiln, barov in trgovin plačilo nadomestila za javno predvajanje fonogramov. Zavod IPF svoj zahtevek navadno utemeljuje s pravili o neupravičeni obogatitvi (190. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Vrhovno sodišče RS je v zadevah III Ips 141/2014 in III Ips 142/2014 poudarilo, da "zahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi oziroma po Skupnem sporazumu ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za plačilo obveznosti, ki jo neposredno vzpostavlja zakon (130. člen ZASP)".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Za otroke gre

Ljuba Šalinger, 16.7.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

Ljuba Šalinger, Pravna praksa, 28/2015Reforma družinskega prava, ki se je začela leta 1999, se vse bolj oddaljuje od svojega glavnega cilja - doslednega in učinkovitega prizadevanja za otrokove koristi. Oglejmo si, koliko je reforma v različnih fazah sledila temu cilju, kako se je začela postopno oddaljevati od njega in kaj lahko naredimo, da jo vrnemo v fazo, ko je bil cilj jasen, pot do njega pa vidna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Poslovni register in objava naslovov fizičnih oseb

Irena Vovk, 16.7.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2015Solastnika v gospodarski družbi, čigar osebni podatki so javni in prosto dostopni v javnih evidencah Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence (AJPES), zanima, ali je taka objava v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Za ožjo opredelitev kaznivih dejanj zoper delovno razmerje

Alenka Mordej, 16.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Delovna razmerja

Alenka Mordej, Pravna praksa, 28/2015Kaznivim dejanjem s področja delovnih razmerij je namenjeno celotno poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1), vprašanje pa je, ali taka normativna ureditev zadošča in ali je kazenskopravni učinek tudi v praksi ustrezen, zlasti ko gre za vprašanje kršitve temeljnih pravic delavcev. Položaj zaposlenega delavca, njegovo dostojanstvo in solidarnost so kazenskopravno varovane vrednote.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28

Leto objave

< Vsi
2015(9)
> Julij(9)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

ABCĆČD ĐEFGHIJ KLM N OPQRS Š TUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov