O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 109)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

O "prelomni" sodbi VS RS v zvezi s kaznivim dejanjem po 297. členu KZ-1

Barbara Zobec, 28.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 46/2019Kaznivo dejanje javnega spodbujanja, sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zagotavlja kazenskopravno varstvo družbenih skupin in posameznikov, ki so zaradi svoje drugačnosti, posebnosti ali osebnih okoliščin v širšem družbenem okolju izpostavljeni kršitvam načela enakosti iz 14. člena Ustave RS. Kazenski pregon zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti posredno omejuje svobodo javnega obveščanja in izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave). Zato mora zakonska ureditev čim bolj ohranjati občutljivo ravnovesje med tema ustavno varovanima pravicama. Določiti je treba jasno mejo, kdaj izrečena beseda prestopi svobodo govora in tako ogrozi vrednoto enakosti, da je nujen kazenski poseg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

K nekemu ločenemu mnenju (1. del)

Franc Testen, 28.11.2019

Tujci, Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 46/2019Ustavno sodišče je dne 18. septembra 2019 izdalo odločbo, v kateri je na zahtevo Varuha človekovih pravic presojalo ustavno skladnost več določb Zakona o tujcih (ZTuj-2). Razveljavilo je določbe treh stavkov 10.b člena Zakona. Dvojni doktor, ustavni sodnik Klemen Jaklič (v nadaljevanju KJ), je glasoval proti sprejeti odločitvi in podal odklonilno ločeno mnenje (v nadaljevanju LM). Nosilni, zame zelo sporni razlog za sodnikov glas proti sprejeti odločitvi predstavlja teza sodnika KJ, da izpodbijana ureditev ščiti migrante in prebivalce Slovenije pred sistemskim masovnim mučenjem, do katerega bi lahko prišlo, če bi slovenske oblasti ob množičnem prihodu migrantov spoštovale predpise o mednarodni zaščiti. Posebnost tega ločenega mnenja je še Dodatek, v katerem je sodnik razkril nekatere okoliščine, ki so spremljale postopek odločanja v tej zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Imenovanje skrbnika pri izreku ukrepa omejitve starševske skrbi

Murgel Jasna, Cvetko Žiga, 28.11.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Jasna Murgel, Žiga Cvetko, Pravna praksa, 46/2019Po začetku veljavnosti Družinskega zakonika (DZ), ki se uporablja od 15. aprila 2019, se zastavlja vrsta vprašanj v zvezi z njegovo uporabo v praksi. Na nekatera izmed njih DZ ne daje odgovora, zato jih bo izoblikovala šele sodna praksa. V pričujočem prispevku želiva opozoriti na eno izmed dilem, ki se zastavlja v zvezi z ukrepi za varstvo koristi otrok, natančneje ukrepom omejitve starševske skrbi, urejenem v 171. členu DZ, in sicer ali je pri ukrepu omejitve starševske skrbi vselej treba otroku imenovati skrbnika. Meniva, da ni nujno, da je vedno tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Konkurenčna klavzula - zmanjšanje pogodbene kazni

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Obligacije, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019Sodba VIII Ips 46/2019, 10. september 2019 (v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 658/2018), ECLI:SI:VSRS:2019:VIII.IPS.46.2019 OZ - 252. člen ZDR-1 - 40., 41. člen Stališče sodne prakse in dela teorije je, da ima zahteva za znižanje pogodbene kazni značilnost mat
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Kdaj sodnikom dodatek za nezdružljivost

mag. Igor Strnad, 28.11.2019

Sodišča

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 46/2019Na svojo zahtevo, da se v Zakon o sodniški službi, ki je v postopku spreminjanja, vnese tudi določba, v kateri se sodnikom določi dodatek za nezdružljivost, sem prejel vljuden in kratek odgovor, ki ga je podpisal minister za javno upravo. Sodnikom sporoča, da so dodatki funkcionarjev materija, ki jo določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, in da bo zahteva obravnavana v okviru priprave sprememb tega zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Sosedovo drevo sega na mojo parcelo

mag. Suzana Pisnik, 28.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 46/2019• Ali lahko posekam veje sosedovega drevesa, ki sega v zračni prostor nad mojo parcelo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Shranjevanje dokumentacije kandidatov za zaposlitev

Matej Vošner, 28.11.2019

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 46/2019Ravnanje odgovornih in drugih uradnih oseb subjektov javnega sektorja, ki pri zaposlovanju novih uslužbencev ne upoštevajo smernic Informacijskega pooblaščenca (IP) glede shranjevanja dokumentacije, ki nastane v postopku izbire kandidatov za zaposlitev, in s tem kršijo dolžno ravnanje, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Skrajšani postopek v kazenski zadevi Patria (II.)

Marko Stupica, 27.11.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Marko Stupica, Pravna praksa, 46/2014Mag. Andrej Ferlinc, vrhovni državni tožilec, svetnik, v svojem nedavnem uvodniku Z ideologijo proti pravosodju in pravurazpravlja o želji po prevladi skrajnih ideologij nad pravosodjem s ciljem, da bi to postalo šibko in nedelujoče ter v interesu tistih, ki ne želijo živeti po pravu, ki je sicer do korupcije in drugih oblik organiziranega kriminala precej tolerantno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Novela ZKP-M

Irena Vovk, 27.11.2014

Kazenski postopek

Irena Vovk, Pravna praksa, 46/2014Državni zbor je s 76 glasovi za in brez glasov proti potrdil novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-M), ki dopolnjuje pravila prevajanja in tolmačenja v predkazenskem in kazenskem postopku, posodobljena pa so tudi določila o pravnem pouku in o pritožbi zoper policijsko pridržanje, ki traja več kot šest ur.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Upniška prisilna poravnava

dr. Nina Plavšak, 27.11.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 46/2014Ureditev prisilne poravnave v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je bila z zadnjo novelo (ZFPPIPP-F) dopolnjena s posebnimi pravili o prisilni poravnavi nad srednjo ali veliko družbo. V slabem letu po uveljavitvi novele ZFPPIPP-F je bila v poslovni praksi že uporabljena večina novih pravnih institutov. V tem prispevku so pojasnjena pravna stališča o uporabi posameznih novih procesnih institutov, ki so se oblikovala v postopkih, v katerih je bil postopek prisilne poravnave začet na predlog upnikov. V prispevku v naslednji številki Pravne prakse pa bodo obravnavani položaji glede ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki lahko nastanejo v teh postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Kritje stroškov predlagateljevega pravnega pooblaščenca pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine

dr. Saša Prelič, 27.11.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 46/2014V položajih, ko Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) upravičencem priznava pravico do primerne denarne odpravnine, je za varovanje njihovega interesa pred tveganjem, da zavezanec za njeno izplačilo višine ne bi določil ustrezno (primerno), zakon predvidel možnost sodnega preizkušanja njene primernosti. Preizkus se opravi v nepravdnem postopku posebne vrste, vanj pa se kot ekspertno telo praviloma vključuje poravnalni odbor, pred katerim lahko udeleženci postopka sklenejo tudi poravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Iskanje premoženja

dr. Miodrag Đorđević, 27.11.2014

Civilni sodni postopki

dr. Miodrag Đorđević, Pravna praksa, 46/2014V času globalne finančne krize je pomembna tudi čezmejna povrnitev (ponovna pridobitev) premoženja. Tako so v nadaljevanju predstavljeni ukrepi, ki so v nekaterih drugih državah, predvsem v državah običajnega prava (common law), na voljo odvetnikom in upraviteljem za pridobitev informacij in izsleditev premoženja, vključno s preiskovalnimi pooblastili insolvenčnih praktikov (ang. Insolvency Practitioners, tudi IP). Taki ukrepi so Norwich Pharmacal Orders (odredbe), Mareva Injunctions (začasne prepovedi oziroma odredbe), Anton Pillar Orders in Tracing Claims (zahtevki za izsleditev premoženja).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Še o neodvisnosti tožilstva in tožilcev

Pristavec Tratar Evelin, Pavlin Peter, 27.11.2014

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

dr. Evelin Pristavec-Tratar, Peter Pavlin, Pravna praksa, 46/2014Avtor Blaž Mrva se v PP št. 39/2014 s prispevkom Neodvisnost tožilstva in tožilcev - zakaj? sprašuje, ali je upravičeno in smotrno ter z Ustavo skladno dejstvo, da "ni samostojno le tožilstvo, ampak so samostojni tudi posamezni tožilci". Navaja primerjavo s Francijo, Anglijo, Nemčijo in Avstrijo. V nadaljevanju prikaže posamezne segmente Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) in sklene, da ni razloga, da bi bila ureditev tožilstva v Sloveniji drugačna kot v drugih državah, "če taka drugačna ureditev ne daje rezultatov, kot bi jih morala". Namen najinega odziva načeloma ni polemiziranje z avtorjem, temveč bolj prikaz poglobljenega dela in preučevanja pripravljavca ZDT-1, isto pa gre pričakovati tudi od kritikov veljavne ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Prometni podatki

Gorazd Božič, 27.11.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Gorazd Božič, Pravna praksa, 46/2014Podatki o prometu na internetu niso namenjeni samo pregonu terorizma in hujših kaznivih dejanj, ampak so nekakšen spomin omrežja. Zagotavljajo stabilno delovanje omrežja in so nujni za odkrivanje različnih napak in motenj v njem, tako tistih "naključnih" kot tudi namerno povzročenih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Globa naj ne bo ne prenizka ne previsoka

Mojca Prelesnik, 27.11.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Prekrški

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 46/2014Pred kratkim smo pri Informacijskem pooblaščencu prejeli zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval informacije o izrečenih globah za prekrške po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), in sicer zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke. Prosilec je zahteval seznanitev z globami, ki so bile izrečene v zadnjih petih letih in so bile višje od 9.000 evrov. Informacije, ki smo jih pripravili in poslali prosilcu, so vnovič opozorile na vprašanje, ki nam povzroča težave že nekaj let. Državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov so namreč policistom zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke v zadnjih petih letih devetkrat izrekli globe, višje od 9.000 evrov. Štiri najvišje globe so znašale celo 20.000 evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Vse bolj invazivne oblike obdelave podatkov potrošnikov

Helena Uršič, 27.11.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Helena Uršič, Pravna praksa, 46/2014Ali lahko pravo varstva podatkov, kot ga poznamo danes, obstane v dobi velikih podatkov (angl. big data) in ustrezno odgovarja izzivom sodobnih tehnologij? Ali je napočil čas, ko bodo delo informacijskih pooblaščencev po Evropi prevzele nevladne organizacije, bolj naklonjene zastopanju interesov posameznika? Kolikšna je vrednost naših osebnih podatkov na trgu in kako ublažiti informacijsko asimetrijo na njem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

O pravnih idealih, alternativah in rešitvah

Nika Skvarča, 28.11.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nika Skvarča, Pravna praksa, 46/2013Na letošnji šesti Konferenci kazenskega prava in kriminologije, ki se je odvijala 21. in 22. novembra v Čatežu, je prevladovala kazenskoprocesna tematika. Na otvoritveni sekciji je bilo govora o dopustnosti uporabe dokazov iz nekazenskih postopkov v kazenskem postopku, sklepna sekcija pa je bila namenjena dolžnostim poglavitnih udeležencev v kazenskem postopku. Znotraj teh procesnih mejnikov je beseda tekla o posameznikovih čustvih in o posameznikovi zasebnosti v času skokovitega razvoja tehnologije. Ob vsem tem pa niso zanemarili niti kazenskomaterialne problematike, znotraj katere je bila letos obravnavana inkriminacija poslovne goljufije, ki med praktiki in teoretiki že dalj časa povzroča pomisleke zaradi njene vključitve v materialno zakonodajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Krimigracije

dr. Aleš Završnik, 28.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 46/2013Po tragediji pred Lampeduso 3. oktobra, ko je več kot 350 eritrejskih beguncev utonilo v brodolomu, je evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström sporočila: 1. države, neposredno vključene v tragedijo, niso sposobne samostojno zagotoviti reševalnih ak
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Začetek konca spletnih komentarjev? Ob sodbi ESČP v zadevi Delfi proti Estoniji

dr. Špelca Mežnar, 28.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obligacije

dr. Špelca Mežnar, Pravna praksa, 46/2013V PP, št. 44/2013, je bil objavljen povzetek sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki bo gotovo imela pomemben vpliv na razvoj internetnega prava. Sodišče je odločalo o preprostem in tudi pri nas zelo aktualnem vprašanju: ali izdajatelj novičarskega portala odškodninsko odgovarja za žaljive komentarje, ki jih pod članki objavljajo posamezni, v glavnem anonimni in neregistrirani uporabniki. Znan estonski spletni novičarski portal Delfi je bil v postopku pred rednimi sodišči obsojen na plačilo (sicer simbolične) odškodnine zaradi kršitve osebnostnih pravic fizične osebe, ki so jo grobo žalili anonimni komentatorji. Čeprav je urednik portala po tem, ko je bil obveščen o sporni vsebini, žaljive komentarje nemudoma odstranil, je sodišče presodilo, da odgovornost portala za nastalo škodo kljub temu obstaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Prenos avtorskih pravic s strani delodajalca na tretje osebe

mag. Eneja Drobež, 28.11.2013

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 46/2013V okviru nekaterih poklicev, kot sta poklica visokošolskega učitelja ali novinarja, delavci dnevno ustvarjajo avtorska dela, kot so članki, predstavitve ali učna čtiva. Pri tem se postavita vprašanji, koliko je delodajalec upravičen ta avtorska dela izkoriščati in ali je upravičen pravice do izkoriščanja teh del prenesti na tretje osebe. Ti vprašanji sta še zlasti relevantni v primeru, ko pogodba o zaposlitvi oziroma katera druga pogodba med delavcem in delodajalcem tega ne ureja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Še o notarski prodaji zastavljene nepremičnine

Janč Ljubimski, 28.11.2013

Odvetništvo in notariat

Janč Ljubimski, Pravna praksa, 46/2013Pred kratkim sem opozoril, da je pustil zakonodajalec glede notarske prodaje nekatera vprašanja neodgovorjena. Tokrat bom pozornost namenil predvsem možnostim sodnega varstva in se dotaknil pomislekov ustavnopravne narave, pred tem pa še odgovoril na stališča dr. Nine Plavšak iz njenega nedavnega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Kaj pravosodje pričakuje od ministra

Hinko Jenull, 28.11.2013

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 46/2013Pravosodni minister je v zadnjem času večkrat nastopil z odločnimi zahtevami glede izboljšanja razmer na področju pravosodja. Njegova stališča in ocene so znani, prav tako načrti za nadaljnje normativne spremembe. Zato je čas, da tudi pravosodniki razgrnemo pričakovanja o delovanju pristojnega ministra, saj njegovo delo pomembno vpliva na izvrševanje naših pristojnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Aplikacija za izračun stroškov materiala in dela posega na vozilu

Irena Vovk, 28.11.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 46/2013Podjetje želi z aplikacijo uporabnikom in lastnikom motornih vozil poenostaviti dostop do informacij o lastnem vozilu in tako omogočiti večjo informiranost ter lažje in cenejše vzdrževanje lastnega vozila. Podobni sistemi namreč že uspešno delujejo v Italiji, Franciji in Veliki Britaniji. Katere zahteve varstva zasebnosti mora pri tem upoštevati?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Denarno kaznovanje strank

dr. Martina Šetinc Tekavc, 28.11.2013

Sodišča

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 46/2013"Sodnik je bik!" je v znani otroški slikanici o mačku Muriju na nogometni tekmi vzkliknil eden od mačjih protagonistov. Na podlagi presenetljivo bogate sodne prakse s področja kaznovanja strank (in njihovih pooblaščencev) je mogoče sklepati, da bi si s takim zapisom v vlogi udeleženec pravdnega ali izvršilnega postopka pri nas prislužil denarno kazen do 1.300 evrov. Precej manj sodne prakse pa je s področja kaznovanja strank zaradi zlorabe procesnih pravic v civilnem (pravdnem ali izvršilnem) postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Prisilna izterjava preživninskih terjatev - odprti problemi v teoriji in praksi

mag. Anja Drev, 28.11.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja, Civilni sodni postopki

mag. Anja Drev, Pravna praksa, 46/2013Glede na pomen preživninskih terjatev jim tudi zakonodaja, ki ureja njihovo prisilno izterjavo, priznava poseben status. Vendar pa ureditev ni enotna in sistematična, pogosto pa tudi ne dovolj jasna, da bi bila lahko zagotovljena njihova učinkovita in hkrati zakonsko (in ustavno) skladna izterjava. Izterjava preživninskih terjatev v praksi zato poraja številna vprašanja, v članku pa se bom osredotočila na nejasnosti glede razmerja med izvršbo za izterjavo bodočih preživninskih terjatev in zavarovanjem teh terjatev s predhodno odredbo, dileme glede obsega rubeža denarnih sredstev dolžnika za poplačilo bodočih preživninskih terjatev in problematiko neenotne ureditve vrstnega reda preživninskih terjatev. Hkrati bom izpostavila vprašanja, o katerih bi bilo smiselno razmisliti tudi ob noveliranju izvršilne zakonodaje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 46

Leto objave

2019(7) 2014(9) 2013(10) 2012(8)
2011(11) 2010(15) 2009(11) 2008(11)
2007(13) 2006(11) 2005(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČD Đ E F G HIJ K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov