O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 14
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 333)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Se storilec lahko izogne postopku o prekršku s plačilom odpustka?

Ivan Šelih, 4.6.2020

Prekrški

Ivan Šelih, Pravna praksa, 22/2020V obravnavanju posameznih pobud smo pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) ugotovili, da nekateri predpisi lokalnih skupnosti omogočajo, da se lahko uporabniki javnih parkirišč v določenih primerih, ko je bilo ugotovljeno, da nimajo plačane predpisane parkirnine, s plačilom določenega nadomestila izognejo postopku o prekršku. Takšno ureditev smo že v letu 2014 presodili za sporno z več vidikov in pristojne državne organe (vključno z vlado RS), ki so dolžni nadzorovati zakonitost dela organov lokalnih skupnosti, pozvali k ukrepanju. Ob obravnavi nove zadeve s tega področja ponovno ugotavljamo, da bo treba na dokončne zakonske rešitve očitno še počakati. Pričakujemo pa, da bo tudi ta prispevek dodatna spodbuda, da se zagotovi dosledno izvajanje določb Zakona o prekrških (ZP-1) pri obravnavanju prekrškov parkiranja na javni parkirni površini brez plačila parkirnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

So živali čuteča bitja tudi v kazenskem pravu?

dr. Miha Šepec, 4.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 22/2020Marca 2020 je Slovenija naredila velik korak s sprejetjem novele Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B), ko je živalim priznala posebni status čutečih bitij. S skrajno čustveno nabito določbo novega 15.a člena SPZ - "Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja" - je zakonodajalec dokončno presekal stare tradicionalne pravne poglede, ki živali obravnavajo le kot stvari, ki so v absolutni domeni njihovega lastnika. Kot velik ljubitelj živali lahko le pozdravljam táko potezo zakonodajalca, kot tudi kakršnekoli druge premike za pravno zaščito živali. Kot kazenski pravnik pa z žalostjo ugotavljam, da navedena določba v kazensko pravo prinaša le zmedo oziroma da bodo živali v kazenskem pravu bistveno bolje zaščitene, če določbo kar v celoti ignoriramo. Oziroma drugače povedano: dokler se zakonodajalec ne bo za podobno spremembo odločil tudi v Kazenskem zakoniku (KZ-1), je določba novega 15.a člena SPZ za kazensko pravo le mrtva črka na papirju, ki ne bo izboljšala pravnega statusa živali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Tiho bodi, ob strani hodi, glej v tla in boj se Boga

Nevenka Šorli, 28.5.2020

Sodišča

Nevenka Šorli, Pravna praksa, 20-21/2020Naslovni stavek sem pred desetimi leti omenila v odgovoru takratnemu predsedniku Vrhovnega sodišča RS (VS RS), ko je z mešanico nejevolje in arogance branil stanje v sodstvu in svoj ceh pred mojo kritiko. Na to polemiko sem se spomnila, ker že dalj časa ugotavljam, da se njegovi nasledniki sploh ne zmenijo več za številne kritike mnogih nezadovoljnih uporabnikov sodnih storitev. Če bi kritiki sledile izboljšave pri delovanju sodišč, bi lahko razumeli, da se z njo pač strinjajo in jo upoštevajo brez ugovora. Žal ni tako. Gre le za vzvišen odnos nesamokritičnih oligarhov, prepričanih, da se smejo kritike ignorirati. Najpogosteje se oglašajo na začetku leta s hvalo o številkah opravljenega dela (kar je od Lukende dalje edino, kar zanima politiko) in za tem z zahtevami za naš denar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Mobilne aplikacije za sledenje širjenja okužb

Urša Ravnikar Šurk, 6.5.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2020Mnoge države po svetu v boju z epidemijo COVID-19 pripravljajo in nekatere že uporabljajo mobilne sledilne aplikacije. Namenov je več: nadzor nad upoštevanjem pravil karantene oseb, ki jim je bila karantena odrejena, opozarjanje uporabnika, da je bil v bližnjem stiku z okuženim, in pomoč zdravstvenim oblastem pri sledenju stikov, kar bi pospešilo oz. olajšalo opuščanje omejevalnih ukrepov. Evropska komisija je članicam priporočila skupni pristop k uporabi mobilnih aplikacij in uporabi anonimiziranih in agregiranih podatkov iz mobilnih naprav. Posebej so poudarili, da mora biti uporaba skladna z evropskimi pravili o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti, pozivajo k tesnemu sodelovanju z javnimi zdravstvenimi oblastmi. Eno tovrstno aplikacijo so že začeli uporabljati na Norveškem (ki ni članica EU in ni vezana na njena pravila), v Avstriji se (prostovoljno) uporablja mobilna aplikacija Rdečega križa "Stopp Corona", v Italiji so napovedali uporabo italijanske aplikacije "Immuni".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti kljub soglasju družbenikov

dr. Miha Šošić, 23.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Miha Šošić, Pravna praksa, 15-16/2020Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je poleg poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 osrednje kaznivo dejanje gospodarskega kazenskega prava. V prvem odstavku 240. člena KZ-1 so določeni zakonski znaki temeljne oblike tega kaznivega dejana. V teoriji se pogosto poudarja, da ima to kaznivo dejanje štiri alternativne izvršitvene načine. Pri tem je vsem izvršitvenim načinom skupno predvsem to, da storilec s storitvenim ali opustitvenim ravnanjem krši dolžnosti, ki jih ima v zvezi z varovanjem tujih premoženjskih interesov. Zato so v primerljivih pravnih ureditvah, kot na primer v Avstriji (§ 153 öStGB) ali na Hrvaškem (246. člen hrKZ), izvršitvena ravnanja tega kaznivega dejanja določena bistveno bolj enostavno in pregledno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Ministrica podpira digitalizacijo v pravosodju

Urša Ravnikar Šurk, 23.4.2020

Sodišča, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 15-16/2020Prejšnji teden je ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič obiskala Vrhovno sodišče, da bi skupaj ocenili ukrepe za omilitev posledic epidemije na področju sodstva. Soglašali so o pomembnosti sistemskega pristopa in o tem, da je treba ukrepati sorazmerno, saj bi drobljenje zakonskih in drugih rešitev privedlo do pravne nepredvidljivosti. Ministrica je s predsednikom Vrhovnega sodišča mag. Damijanom Florjančičem spregovorila o predlogih sprememb za vsaj delno delovanje sodne veje oblasti v trenutnih razmerah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Tek rokov začasno prekinjen

Urša Ravnikar Šurk, 26.3.2020

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 12/2020Epidemija koronavirusa je začasno ustavila tek rokov v sodnih in upravnih zadevah ter prekinja postopke pozivov na prestajanje zapornih kazni. O predlogu zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 je DZ glasoval konec prejšnjega tedna. S 54 glasovi za in nobenim proti je bil predlagani zakon sprejet. Izhajajoč iz načela varovanja zdravja in življenja ljudi, zakon določa, da v času epidemije, razen v nujnih zadevah, sodni in upravni roki ne tečejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Poskusna dobe za sodnike, specializirano sodišče in nujne spremembe zakonov

Urša Ravnikar Šurk, 19.3.2020

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 11/2020Nova ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je kot prioritete svojega vodenja resorja izpostavila nujne spremembe zakonov o varstvu osebnih podatkov in o preprečevanju korupcije. Zavzela se je za ustanovitev specializiranega sodišča, razmislek o poskusni dobi za sodnike ter za digitalizacijo sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Za nerazglašene oporoke doslej 700.000 evrov odškodnin, odgovornih ni

Urša Ravnikar Šurk, 13.2.2020

Dedovanje

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 6/2020Pred štirimi leti je 44 okrajnih sodišč našlo skupaj založenih 945 oporok, ki nikoli niso bile razglašene. Na Okrajnem sodišču v Novi Gorici so namreč v začetku leta 2016 odkrili oporoko, ki jo je sodišču zaupal oporočitelj, a je sodišče po njegovi smrti ni razglasilo in zato dediči niso dedovali po oporočni volji. Oškodovanci lahko sprožijo odškodninski zahtevek zoper sodišče oz. državo, ker je do založitve oporok prišlo po krivdi sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Člen 7 veljavnega Sodnega reda se ne izvršuje

Klemen Šuligoj, 13.2.2020

Sodišča, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 6/2020Od leta 2017 veljavni Sodni red med drugim določa, da mora sodišče prek spletnih strani sodstva omogočiti brezplačen vpogled v podatke iz vpisnikov. Čeprav naj bi bil sistem vzpostavljen in že v fazi testiranja, je na podlagi mnenja informacijskega pooblaščenca (IP) prišlo do nestrinjanja Ministrstva za pravosodje (MP) in Vrhovnega sodišča RS (VS) glede vprašanja, ali za vzpostavitev sistema obstaja ustrezna pravna podlaga. Tako je razvoj sistema zastal, vpogled v sodne vpisnike preko spletnih strani sodstva pa še danes ni mogoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Slabo poznavanje instituta zagovornika otrok

Urša Ravnikar Šurk, 6.2.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja, Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 5/2020Konec januarja se je varuh človekovih pravic Peter Svetina sestal s sodnicami in strokovnimi sodelavkami sodišč, da se pogovorijo o zagovorništvu otrok. Sodnicam so bile predstavljene izkušnje z zagovorništvom svetovalk varuha za zagovorništvo s poudarkom na odnosu do sodišč ter prednostih instituta pri odločanju o največjih koristih otrok ter podrobnosti postopka postavitve zagovornika. Namen zagovornika je okrepiti glas otroka v postopku, v katerem se odloča o njegovem položaju in koristi. Zagovornik ni podaljšana roka institucij, ampak je samostojen in neodvisen. Z otrokom vzpostavi zaupen odnos, ga obvešča o dogajanju in postopkih, saj preko njega otrok posreduje svoje želje in podaja mnenje tudi v postopkih odvzema, namestitve v rejništvo ali zavodsko varstvo. Kljub njihovemu strokovnemu znanju zagovornikov ne uvrščamo med izvedence ali pravne zastopnike. Najpogosteje se zagovornika dodeli, ko se starša pred sodiščem dogovarjata o prebivališču otroka, lokaciji šolanja in komu bo zaupan v varstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Slovenija zamuja z novim zakonom o varstvu osebnih podatkov

Urša Ravnikar Šurk, 30.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 4/2020Splošna uredba o varstvu podatkov (znana pod kratico GDPR) je po dveletnem prehodnem obdobju začela veljati 25. maja 2018. Njen namen je zaščititi državljane EU pred kršitvami zasebnosti in neustreznim ravnanjem z njihovimi podatki. Med novostmi so državljanovo soglasje podjetjem za obdelavo njegovih podatkov, prav tako tudi t. i. pravica do pozabe in pravica do obveščanja v primeru zlorabe podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Pravica do informacij o pravnomočnih kazenskih odločbah

Klemen Šuligoj, 23.1.2020

Kazenski postopek, JAVNO OBVEŠČANJE

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 3/2020Vodenje kazenskih postopkov in odločanje v njih je nemalokrat pod drobnogledom javnosti, še zlasti v primerih, ko je v vlogi obdolženca znana ali vplivna oseba ali ko gre za sojenje za posebej zavržno kaznivo dejanje. V takih primerih obstaja tudi interes po seznanitvi s podrobnostmi primera, izkazan v obliki želje po dostopu do dokumentacije v spisu. V tem prispevku obravnavam vprašanja v zvezi s pravico dostopa do pravnomočne kazenske odločbe in okoliščinami, ki uveljavljanje te pravice omejujejo oz. onemogočajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Preiskave in obtožnice zoper bankirje

Urša Ravnikar Šurk, 23.1.2020

Kazenski postopek, Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2020Med prioritetami specializiranega državnega tožilstva (SDT) je pregon domnevnih zlorab v bančništvu, kjer gre najpogosteje za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Pri bančni kriminaliteti SDT obravnava 72 zadev, večina pa jih je že v sodnih postopkih. Med drugim so bile vložene zahteve za preiskavo in obtožni akti zoper nekatere člane uprav in nadzornih svetov največjih bank v Sloveniji. Državni tožilci, ki obravnavajo te zadeve, bodo razbremenjeni dela na drugih pravnih področjih in bodo dobili strokovno pomoč. Vrhovno državno tožilstvo (VDT) je označilo zadeve za zahtevne, saj je bilo zaslišano veliko prič in sodnih izvedencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Ni enotnosti o ukinitvi zastaralnih rokov za spolne delikte

Urša Ravnikar Šurk, 19.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 49-50/2019V razpravi o spremembah Kazenskega zakonika je v Državnem zboru prihajalo do razhajanj glede ukinitve zastaralnih rokov za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki so jo predlagali poslanci NSi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Neustavnost dela Zakona o pravdnem postopku

Urša Ravnikar Šurk, 5.12.2019

Civilni sodni postopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 47/2019Ustavno sodišče je na zahtevo za presojo ustavnosti Vrhovnega sodišča izdalo odločbo U-I-391/18 in ugotovilo neskladnost tretjega odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagatelj je obširno pojasnil potek pravnomočno končanega pravdnega postopka in okoliščine, ki naj bi kazale na zveznost (koneksnost) med zadevo, v kateri se je odločalo o reviziji zoper zavrženje predloga za obnovo postopka, in izpodbijano ureditvijo. Posebej je utemeljil, zakaj v okoliščinah primera ni mogoče zavarovati človekovih pravic tožnika z ustavnoskladno razlago izpodbijanih določb ZPP, torej drugače kot pa z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti. Vlada je v svojem mnenju o zahtevi poudarila, da mora biti možnost vlaganja izrednega pravnega sredstva obnove postopka zožena, da se ne bi prekomerno posegalo v pravnomočne sodne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Nepremičninska stroka kritična do Stanovanjskega zakona

Urša Ravnikar Šurk, 14.11.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 44/2019Letos je v Portorožu potekal že 30. posvet Poslovanje z nepremičninami, ki se je tokrat posebej posvetil osnutku Stanovanjskega zakona. Največ kritike je bila deležna vsebina cilja "zagotoviti dodatnih 10.000 najemnih stanovanj", saj po mnenju udeležencev ta cilj ne more biti predmet sistemskega zakona, ki ne ponuja orodij za njegovo realizacijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Na parlamentarnem odboru kritično o učinkovitosti sodišč

Urša Ravnikar Šurk, 24.10.2019

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 40-41/2019Ob obravnavi letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2018 je predsednik Vrhovnega sodišča RS Damijan Florjančič delo slovenskih sodišč opisal kot uspešno. Poudaril je nadaljnje zmanjševanje števila nerešenih zadev in skrajševanje reševanja z izjemo zapuščinskih, nepravdnih in nekaterih drugih postopkov. Dodal je, da bodo k boljšemu delovanju v prihodnosti prispevale načrtovana prenova mreže sodišč, uvedba sodnega okrožja kot temeljne celice sodstva in uvedba t. i. enovitega sodnika. Tako bi ukinili delitev okrajnih in okrožnih sodnikov, saj bi enovit sodnik sodil v vseh zadevah na prvi stopnji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Ocena ustavnosti novele zakona o nepremičninskem posredovanju

Urša Ravnikar Šurk, 26.9.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 36/2019Zakon o nepremičninskem posredovanju je bil nedavno spremenjen z novelo ZNPosr-C. Novela, ki je bila po vetu državnega sveta v DZ sprejeta 18. julija, veljati pa je začela 10. avgusta, omejuje višino plačila za posredovanje pri najemu, ki ga sklene fizična oseba, na štiri odstotke pogodbene vrednosti, pri čemer ne sme presegati višine ene mesečne najemnine in ne sme biti nižje kot 150 evrov. Za posle med gospodarskimi družbami omejitve ni. Novela odpravlja možnost, da se plačilo za posredovanje polovično razdeli med obe pogodbeni stranki, torej da se del provizije prevali na pogodbeno stranko, ki ni naročila storitve posredovanja. Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti in začasno zadržanje izvajanja novele, češ da naj bi z izvrševanjem nastale težke popravljive in škodljive posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Iskanje pravičnega ravnovesja med interesi upnika in dolžnika v izvršilnem postopku

Klemen Šuligoj, 19.9.2019

Civilni sodni postopki

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 34-35/2019Ustavno sodišče Republike Slovenije (US) je z odločbo U-I-171/16-15, Up-793/16-25 razveljavilo drugi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Hkrati je določilo, da sodišča do drugačne zakonske ureditve oz. najkasneje do izteka enoletnega roka od začetka učinkovanja razveljavitve o predlogih za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, ob upoštevanju vseh okoliščin primera dosežejo pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika. Ob tem se zastavlja več vprašanj, med drugim tudi to, kolikšno težo bodo sodišča pri presoji dala interesom upnika in koliko interesom dolžnika, ter kakšno dolžino časovnega obdobja, za katero se odlog izvršbe dovoljuje, bodo sodišča še smatrala kot razumno oz. pravično.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Pošta Slovenije in kršenje komunikacijske zasebnosti

Šepec Miha, Beširević Iza, 19.9.2019

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Miha Šepec, Iza Beširević, Pravna praksa, 34-35/2019Analiza vsem poznane poštne družbe, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija, pokaže, da je ta družba danes eden največjih kršiteljev naše komunikacijske zasebnosti, ker svoje uporabnike obravnava strožje kot obdolžence kaznivih dejanj. Zoper njih namreč izvaja prikrito hrambo podatkov o prometu, za svoje početje pa ne potrebuje niti suma o morebitnem kaznivem dejanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Nasilje v družini - kako najti izhod?

mag. Sanela Štadler, 22.8.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Sanela Štadler, Pravna praksa, 30-31/2019Po nekaterih podatkih se nasilje nad ženskami odvija za vrati vsakega petega doma, kar pomeni, da mnogo odraslih moških ni sposobnih kontrolirati svojih čustvenih izbruhov in da ima naša družba resen problem. Vsako nasilje v družini se prične s čudovito ljubezensko zgodbo, ki pa se lahko izrodi v podobo nasilne zakonske zveze, kot jo prikaže film z naslovom V postelji s sovražnikom. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v 3. členu opredeljuje nasilje v družini kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja na enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinske članice ne glede na starost, spol ali katero drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Kakšne so pravne poti do izhoda iz takšne situacije? Predstavljam lastne izkušnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Razveljavljena kazen odvetniku zaradi domnevnega zavlačevanja postopka

Urša Ravnikar Šurk, 18.7.2019

Odvetništvo in notariat

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 28-29/2019Okrožno sodišče je pritožnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja, ki je bil v vlogi zagovornika v kazenskem postopku, kaznovalo z denarno kaznijo 1.500 evrov zaradi zlorabe procesne pravice z namenom zavlačevanja postopka, kar naj bi storil s tem, ko vse do 12. marca 2018 ni dvignil vabila na glavno obravnavo, razpisano za 9. in 12. marca 2018, čeprav je bil o prispelem pismu obveščen 5. marca 2018 in je v času od 5. do 9. marca 2018 prevzemal sodno pošto v drugih zadevah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

V noveli zakona veliko sprememb za KPK

Urša Ravnikar Šurk, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26/2019Sprememba Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prinaša spremembe pri imenovanju funkcionarjev, organizaciji dela komisije in prijavi premoženja zavezancev. Predlogu novele zakona nekateri nasprotujejo in opozarjajo, da ne zajema celotne problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Pojasnilna dolžnost pri posojilih v švicarskih frankih

Urša Ravnikar Šurk, 16.5.2019

Banke, zavodi, Obligacije

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2019Na letnem občnem zboru Pravniškega društva Ljubljana, ki je potekal 18. aprila 2019 v ljubljanskem City Hotelu, sta o kreditnih pogodbah v švicarskih frankih predavala prof. dr. Miha Juhart s PF Univerze v Ljubljani in odvetnik dr. Jorg Sladič.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 14 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(9) 48(4) 47(6) 46(6)
45(1) 45-46(2) 44(6) 43(2)
43-44(1) 42-43(1) 41(1) 41-42(1)
40(1) 40-41(2) 39(3) 39-40(4)
38(4) 37(2) 36(3) 35(5)
34(4) 34-35(2) 33(5) 33-34(1)
32(3) 31-32(8) 30-31(3) 29(2)
29-30(6) 28(7) 28-29(1) 27(4)
27-28(1) 26(9) 25(4) 24(2)
24-25(4) 23(5) 23-24(1) 22(9)
22-23(1) 21(6) 21-22(3) 20(6)
20-21(5) 19(9) 19-20(1) 18(5)
Več...

Leto objave

2020(14) 2019(23) 2018(12) 2017(15)
2016(10) 2015(17) 2014(9) 2013(11)
2012(9) 2011(12) 2010(14) 2009(19)
2008(14) 2007(29) 2006(17) 2005(5)
2004(11) 2003(11) 2002(8) 2001(5)
2000(8) 1999(9) 1998(5) 1997(14)
1996(5) 1995(10) 1994(3) 1993(7)
1992(3) 1991(4)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov