O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 30)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Posebna občutljivost pri obravnavanju nasilja nad starejšimi

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Starejša pobudnica je Varuhu človekovih pravic (Varuh) sporočila, da je žrtev nasilja v družini. Sorodniki, s katerimi živi, naj bi jo večkrat fizično napadli in poškodovali, do nje naj bi bili tudi verbalno nasilni. Pobudnica se je obrnila tako na policijo kot tudi na pristojni center za socialno delo (CSD), kjer pa naj bi ji svetovali, da morajo to rešiti v družini s pogovorom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zavarovanje nepremičnine - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje na "novo vrednost"

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Zavarovanje na novo vrednost zavarovalcu očitno vzbuja zaupanje, da zavarovalna vsota ne odstopa od zavarovalne vrednosti in zato ne pričakuje, da bi ga lahko zadele posledice podzavarovanja. Že z jezikovno razlago izraza "nova" vrednost pridemo navzkriž s temeljnim konceptom podzavarovanja, saj se vrednost ob začetku zavarovalne dobe in vrednost ob kasnejši točki v času lahko razlikujeta, zavarovanje na novo vrednost pa naj bi zavarovalcu nudilo varnost prav s svojim prilagoditvenim elementom prihodnjim razmeram. Čeprav OZ v 960. členu ureja podzavarovanje in posebni pogoji v splošnih določbah prav tako opisujejo, na kakšen način razmerje med zavarovalno vsoto in vrednostjo posledično vpliva na izplačilo zavarovalnine, pa določbe o zavarovanju na novo vrednost-standard iz poglavja C obravnavanih posebnih pogojev povprečnega zavarovalca zavedejo do te mere, da je prepričan, da bo dobil škodo povrnjeno do višine zavarovalne vsote iz zavarovalne police. Revizijsko sodišče ocenjuje, da ne po jezikovni, ne po logični razlagi navedenih spornih določb posebnih pogojev ni mogoče najti enopomenske interpretacije. Zato je v skladu s 83. členom OZ potrebna razlaga teh določil v korist zavarovanca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali je svoboda obveščanja glede vsebine zaupnih poročil o vojaškem stanju lahko omejena z avtorsko pravico?

Zoran Skubic, 11.10.2019

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38-39/2019Praksa Sodišča (EU) je, vsaj kar zadeva (predhodno) odločanje po členu 267 PDEU, žal prepogosto označena kot presplošna, predvsem pa preveč - pogojna. Povprečnemu, zlasti pa laičnemu bralcu se tako njegova judikatura zlasti na prvi pogled zdi precej presplošna in nerazpoznavna, pa čeprav utegne biti za naše vsakdanje življenje še kako pomembna. Zavedati se namreč moramo, da je nacionalno pravo katerekoli države članice tako ali drugače prežeto s pravom EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Test zakonitega interesa: izhod v sili ali priročen pogoj za zagotovitev pravne podlage?

Nenad Mrdaković, 11.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 38-39/2019Obdelava osebnih podatkov na osnovi zakonitih interesov upravljavca predstavlja eno od šestih enakovrednih pravnih podlag, kot jih podaja Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: GDPR), ki pa je v praksi verjetno najtežje razumljena in posledično tudi manj uporabljana. K temu prispeva dejstvo, da ta pravna podlaga po svoji vsebini zahteva določen preizkus oz. test zakonitega interesa, ki pa v GDPR ni izrecno urejen. Navaja namreč nekaj primerov, v katerih bi bil podan zakonit interes, ne podaja pa izčrpnega seznama tovrstnih primerov ali elementov testa. Gre torej za pravno podlago, ki je po eni strani najbolj fleksibilna z vidika upoštevanja upravljavčevih interesov, po drugi pa toliko bolj zahtevna, saj terja izvedbo natančnega, pravočasnega, objektivnega in popolnega testa, katerega jedro predstavlja tehtanje morebitne prevlade nad interesi, temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Načelo (ne)enakosti pri izrekanju kazenskih sankcij

Primož Križnar, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Križnar, Pravna praksa, 38-39/2019Ustava Republike Slovenije (RS) v 14. členu posameznike pred zakonom postavlja v enak pravni položaj in jim zagotavlja enake človekove pravice in svoboščine ne glede na razlikovalne osebne lastnosti. To splošno načelo enakosti ne zavezuje samo zakonodajalca, temveč tudi sodno vejo oblasti v okviru 22. člena Ustave RS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopkih pred sodišči. Zaradi teh ustavnih določil morajo sodišča pravne položaje posameznikov, ki so v bistvenih dejanskih in pravnih položajih enaki, obravnavati enako, različne pa različno, razen če za razlikovanje enakih položajev obstaja utemeljen razumen in stvaren razlog. V nasprotnem primeru je lahko ravnanje sodišč samovoljno, arbitrarno in diskriminatorno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vlaganje v tujo nepremičnino

mag. Suzana Pisnik, 11.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Obligacije

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 38-39/2019Kot zakonec sem vlagal v tujo nepremičnino (nepremičnino v lasti soproginih staršev), iz katere sem se izselil. • Od koga lahko zahtevam vračilo svojega vložka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zakonski znak "zlonamerno"

mag. Matej Žlajpah, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matej Žlajpah, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče RS (v nadaljevanju: US) je v odločbi, št. Up-616/15-17, z dne 20. septembra 2018 (v nadaljevanju: odločba), obravnavalo zakonski znak "zlonamerno" iz 190. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Ker odločba vsebuje vrsto pomembnih pristopov, načinov argumentiranja, logičnih struktur in kazenskopravnih konceptov, ji velja nameniti nekaj pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Izpodbijanje priznanega očetovstva po novem Družinskem zakoniku

mag. Brina Felc, 11.10.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Brina Felc, Pravna praksa, 38-39/2019Družinski zakonik (DZ) se je v celoti pričel uporabljati 15. aprila 2019 in med drugim ureja institut priznanja očetovstva. V 114. členu določa, da za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v času 300 dni po prenehanju zakonske zveze s smrtjo moža otrokove matere, velja tudi moški, ki prizna očetovstvo pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki (115. člen). Potrebno je soglasje matere in osebe, katere očetovstvo se priznava, ob določenih pogojih (117. člen). Po drugi strani pa mora seveda že zaradi človekove pravice očetov iz 35. člena Ustave RS obstajati tudi možnost ukiniti takšno pravno vez med očetom, ki je očetovstvo priznal, in otrokom, kadar formalno očetovstvo ne ustreza biološki realnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Začasne odredbe - neustreznost roka za uvedbo glavnega postopka

dr. Nana Weber, 11.10.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 38-39/2019Kadar sodišče izda začasno odredbo pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja, Družinski zakonik (DZ) v 166. členu določa, da mora biti ta postopek uveden v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe. Če postopek ni uveden v sedmih dneh, sodišče ustavi postopek, in če je treba, razveljavi opravljena dejanja. Rok sedmih dni ni ustrezen, saj ni nujno, da bo sodišče sklep o izdani začasni odredbi odpravilo isti dan, kot ga je izdalo, po drugi strani pa to pravilo spreminja klasična pravila o teku rokov, ki tečejo od vročitve dalje. Ustavitev postopka in razveljavitev pravdnih dejanj pomeni, da lahko stranka sicer vloži nov predlog za izdajo začasne odredbe, vendar je to vprašljivo z vidika varstva največje otrokove koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Podatki o zdravnikih na spletu

mag. Katarina Krapež, 2.10.2008

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 38-39/2008Ali lahko na spletu objavimo seznam zdravnikov, ki bi vseboval ime in priimek zdravnika, specialistično področje, za katero ima zdravnik podeljeno veljavno licenco, in podatek o tem, ali zdravnik izvaja zasebno zdravniško službo kot zasebni zdravnik s koncesijo ali brez nje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Zamudne obresti od nečistih odškodninskih terjatev za premoženjsko škodo

Avtor ni naveden, 2.10.2008

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2008ZOR - drugi odstavek 189. člena, prvi odstavek 277. člena in 324. člen ZS - prvi odstavek 100. člena ZPOMZO-A ZPOMZO-1
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Odvetnikovo pooblastilo

mag. Katarina Krapež, 2.10.2008

Odvetništvo in notariat

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 38-39/2008Ali mora odvetnik poleg pravnomočnega sklepa o izvršbi, iz katerega je razvidno pooblastilno razmerje upnika odvetniku (preambula sklepa), vlogi v postopku za pridobitev osebnih podatkov dolžnika priložiti tudi pooblastilo upnika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Priznanje tuje sodne odločbe - javni red

Avtor ni naveden, 2.10.2008

Civilni sodni postopki, Civilni kolizijski predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2008ZMZPP - drugi odstavek 96. člena in 99. člen ZPP - peti odstavek 324. člena in tretji odstavek 338. člena Zakon o pravdnem postopku Kantona Bern
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Kaznovalni nalog in načelo dispozitivnosti v kazenskem postopku - institut vrnitve v prejšnje stanje

mag. Andrej Ferlinc, 2.10.2008

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 38-39/2008Kaznovalni nalog je zakonodajalec uvedel z novelo ZKP-E.1 Statistični podatki kažejo, da se je postopek za izdajo kaznovalnega naloga uspešno uveljavil. Uporaba tega posebnega skrajšanega postopka je precej vplivala na hitrejše in racionalnejše obravnavanje lažjih kaznivih dejanj, ki z dejanskega in...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Retribucija pri Kantu in Heglu ter v KZ-1

Aleš Mercina, 2.10.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Aleš Mercina, Aleš Mercina, Pravna praksa, 38-39/2008Ko govorimo o retribuciji ali povračilu v kontekstu kaznovanja, torej v smislu retributivnih (absolutnih) teorij, moramo razumeti tesno povezavo retribucije in pravičnosti. Prav slednji sta bila Kant in Hegel kot filozofa najprej zavezana. Pravičnost je običajno definirana kot razdeljevalna pravično...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Škoda v stečajnem pravu

mag. Uroš Ilić, 2.10.2008

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

mag. Uroš Ilić, mag. Uroš Ilić, Pravna praksa, 38-39/2008S pojmom škoda v pravu označujemo tako premoženjsko (materialno) kot nepremoženjsko (nematerialno) škodo. Odškodninska odgovornost ima domicil v Obligacijskem zakoniku (OZ),1 ki priznava materialno (ta se lahko loči na navadno škodo in na izgubljeni dobiček) in tudi nematerialno škodo. Pravo torej n...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Je (ne)izločitev senatorja stvar avtonomije ali kršitve zakona?

dr. Mirko Pečarič, 2.10.2008

Upravni postopek in upravne takse

dr. Mirko Pečarič, dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 38-39/2008Na Univerzi v Ljubljani se že nekaj časa postavljajo vprašanja o uporabi pravil Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)1 v primerih odločanja o pritožbi za izvolitev v naziv, kjer je bil član senata univerze pred tem na posamezni fakulteti udeležen v postopku na prvi stopnji oz. je sodeloval pri o...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Danes dostop do informacij pomeni moč

mag. Katarina Krapež, 2.10.2008

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 38-39/2008"Sprejemanje Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ni bilo lahko delo. Treba je bilo spremeniti miselnost javnih uslužbencev. Nek nemški filozof je nekoč dejal, da je bistvo države v njeni skrivnosti, in takšno je bilo tudi razmišljanje v javnem sektorju. S sprejetjem zakona smo želeli to m...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄38-39

Pravda in mediacija

Aleš Zalar, 18.11.2004

Civilni sodni postopki

Aleš Zalar, Pravna praksa, 38-39/2004Evropska komisija in Svet Evrope sta med 18. in 20. novembrom 2004 v Bruslju izvedla mednarodno konferenco z naslovom Nasproti idealnemu sojenju: Nekaj primerov najuspešnejših sodnih civilnih postopkov v Evropi. Kot vodja sekcije, ki je obravnavala primere modernizacije priprav na sojenje, sem na ko...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄38-39

Sporazumne razveze pred notarji

mag. Peter Prodanovič, 18.11.2004

Odvetništvo in notariat, Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Peter Prodanovič, Pravna praksa, 38-39/2004Ministrstvo za pravosodje je 17. 9. 2004 na vse predsednike okrožnih sodišč naslovilo dopis, št. 165-07-6/03, v katerem je zapisano, da na pobudo Notarske zbornice Slovenije preučuje možnost prenosa zadev sporazumne razveze zakonske zveze na notarje. Sodišča pa je ministrstvo pozvalo, naj dajo svoja...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄38-39

Zamudne obresti

Tomaž Alič, 18.11.2004

Obligacije

Tomaž Alič, Pravna praksa, 38-39/2004V prispevku "Uporaba zakona -- še 9 let po prenehanju njegove veljavnosti" (PP, št. 20/04) sva opozorila na probleme v zvezi s prakso obrestnega obrestovanja in uporabe valorizacije pri izračunu zamudnih obresti. Po odmevih, ki jih po objavi članka dobivava, je čutiti pritrjevanje in presenetljivo d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄38-39

Nočno delo in obveznosti delodajalcev, ki organizirajo nočno delo

Nataša Belopavlovič, 18.11.2004

Obligacije

Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 38-39/2004Nočno delo je v zakonodaji posebej obravnavano, saj gre za delo, ki ni v skladu s človekovim biološkim ritmom, z navadami in potrebami njegove družine ter z običajnim socialnim okoljem. Ne le v domačih, temveč tudi v mednarodnih pravnih aktih se nočno delo šteje za delo, pri katerem morajo biti dela...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄38-39

Procesnopravne določbe ZP-1

Suzana Gril, 18.11.2004

Prekrški

Suzana Gril, Pravna praksa, 38-39/2004Drugi del Zakona o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in 86/04) vsebuje določbe, ki urejajo postopek o prekršku. Ta del je zelo obsežen, zato se bom v tem prispevku osredotočila le na sedmo, osmo in deveto poglavje ZP-1 -- o splošnih določbah, o hitrem postopku in o zahtevi za sodno varstvo. Sp...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄38-39

Prispevek k razpravi o "pomenu sodne prakse"

mag. Andraž Teršek, 18.11.2004

Sodišča

mag. Andraž Teršek, Pravna praksa, 38-39/200430. Dnevi slovenskih pravnikov -- mnenja Ko smo v prvi številki revije REVUS, ki je lani izšla prav ob 29. Dnevih slovenskih pravnikov, objavili razpravo dr. Aleša Galiča z naslovom "Argument precedensa" ali Stališča Ustavnega sodišča RS o prepovedi samovoljnega odstopa od sodne prakse nismo prič...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄38-39

Poslovanje sodišč na področju prekrškov

Tatjana Polak, 18.11.2004

Sodišča

Tatjana Polak, Pravna praksa, 38-39/2004ZP-1(*1) je kot pristojne za odločanje o zahtevah za sodno varstvo zoper odločbe o prekrških in zoper obdolžilne predloge v primerih neposredne pristojnosti določil okrajna sodišča kot sodišča prve stopnje in višja sodišča kot sodišča druge stopnje(*2) Spremembe in dopolnitve sodnega reda(*3) (sprem...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38-39

Leto objave

2019(9) 2008(9) 2004(12)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B CĆČDĐEF G HI JK LM N OP QR S ŠT U VW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov