O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 63)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prepovedani koncert in svoboda zbiranja

dr. Jernej Letnar Černič, 18.7.2019

Društva, javni shodi, prireditve, Upravni spor

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 28-29/2019Varovanje in uresničevanje svobode zbiranja je kot nujno potrebna voda za delovanje ustavne demokracije. Njena individualna in hkrati kolektivna narava posameznikom omogoča, da skupaj z drugimi ljudmi izražajo svoja stališča, ustvarjajo, tekmujejo in se udejstvujejo na številnih področjih družbenega življenja. Utemeljujejo jo vrednote pluralizma, strpnosti in širokosrčnosti, ki omogočajo javno in zasebno izražanje, izmenjavo in soočenje različnih stališč. Njena kolektivna pravna narava pa ji omogoča, da deluje kot sredstvo "participativne demokracije".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, dr. Jernej Letnar-Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Odvetnik, pravo in družba - II ali še nekaj besed o nespodobnosti

Čeferin Rok, Sega Sanja, 14.6.2018

Odvetništvo in notariat

dr. Rok Čeferin, Sanja Sega, Pravna praksa, 23/2018V zadnji številki Pravne prakse je bil objavljen prispevek vrhovne sodnice mag. Nine Betetto, v katerem je zapisala svoje stališče o vlogi odvetnikov v pravosodnem sistemu, na katero se nama zdi potrebno odgovoriti. Avtorica v svojem prispevku uvodoma navaja, da o vlogi odvetnika razmišlja s perspektive sodnice. V jedru prispevka se to razmišljanje pokaže (i) kot splošen poduk odvetnikom o etičnih načelih, ki bi jih ti morali spoštovati, (ii) kot poziv k prenehanju toleriranja neetičnega obnašanja odvetnikov, (iii) kot opozorilo bralcem, podano na podlagi sodničinih izkušenj, da najglasnejši odvetniki niso najbolj modri, da ne ravnajo v korist strank, ki so očitno tako neuke prava, da ne razumejo, katera odvetnikova ravnanja so v njihovo korist in katera ne. Za konec avtorica bralce informira tudi o priložnostni analizi, ki naj bi pokazala, da so "ugledne" odvetniške pisarne na Vrhovnem sodišču podpovprečno uspešne pri vlaganju pravnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Dedna izjava o pozneje najdenem premoženju

Ana Krušič Čotar, 7.6.2018

Dedovanje

Ana Krušič-Čotar, Pravna praksa, 22/2018Postopanje sodišča po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, če se najde premoženje, za katero se ni vedelo, da je del zapuščine, ureja Zakon o dedovanju (ZD) v določbi 221. člena, ki opredeljuje pozneje najdeno premoženje. Na prvi pogled jasna določba odpira številna nerešena vprašanja, ki se neizbežno zastavljajo ob poglobljenem preučevanju relevantne sodne prakse. Eno od njih je vprašanje ponovnega pridobivanja oziroma upoštevanja dednih izjav iz predhodno izvedenega zapuščinskega postopka. S prispevkom želim predstaviti svoje stališče in stališča sodne prakse glede tega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Olajševalne in obteževalne okoliščine

Čejvanovič Jan, Babnik Ana, 27.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jan Čejvanovič, Ana Babnik, Pravna praksa, 36-37/2017Prispevek obravnava sodno prakso višjih sodišč in Vrhovnega sodišča s področja olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Cilj prispevka je celostna obravnava okoliščin, po katerih posegajo slovenska sodišča pri odmeri kazni obsojenemu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Sodba v imenu temeljne norme

Svetlič Rok, Letnar Černič Jernej, 20.7.2017

Sodišča

dr. Rok Svetlič, dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 28-29/2017Vrhovno sodišče je konec letošnjega maja podalo sodbo v opravilni zadevi I Ips 306/2009, v kateri je hči Viktorja Habiča z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljala razveljavitev sodbe "Izrednega vojaškega sodišča narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije", izrečene na t. i. kočevskem procesu oktobra leta 1943, s katero je bil njen oče (poleg številnih drugih) med drugim zaradi "narodnega izdajstva" po ekspresnem postopku obsojen na smrtno kazen. Vrhovno sodišče je njeno zahtevo zavrnilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravna negotovost dedičev v zvezi s cenitvijo premoženja

Tina Čeh, 21.7.2016

Dedovanje

Tina Čeh, Pravna praksa, 29-30/2016V praksi je zaznati težave dedičev, kadar sodišče v zapuščinskem postopku ne opravi cenitve premoženja v skladu s 184. členom Zakona o dedovanju (ZD), dediči pa po ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do vrednosti podedovanega premoženja. Gre za primere, ki vplivajo na pravno negotovost dedičev in so hkrati vprašljivi z vidika ekonomičnosti postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Dedovanje zakonca, ko je zapustnik preživel svojega edinega otroka

Tina Čeh, 7.7.2016

Dedovanje

Tina Čeh, Pravna praksa, 27/2016Zakonec zapustnika v skladu z Zakonom o dedovanju (ZD) deduje v prvem ali v drugem dednem redu. V slednjem takrat, ko pokojnik "ni zapustil potomcev" (prvi odstavek 14. člena ZD). Primeri kažejo, da se z določbo prvega odstavka 14. člena ZD hitro zaobjame ne le primere, ko zapustnik sploh ni imel otrok, ampak tudi primere, ko je zapustnik preživel svojega edinega potomca. Vendar ali lahko obe situaciji res enačimo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Brezplačna pravna pomoč in nesorazmerno visoki odškodninski zahtevki

Felc Brina, Čebular Mojca, 13.11.2014

Odvetništvo in notariat

Brina Felc, Mojca Čebular, Pravna praksa, 44/2014Po določilih Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) mora prosilec za brezplačno pravno pomoč za njeno dodelitev izkazati dva pogoja, in sicer najprej finančnopremoženjski kriterij (t. i. subjektivni kriterij) in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da sodišče pri dodeljevanju brezplačne pravne pomoči presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in ekonomsko-socialni položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V skladu z upravno sodno prakso pa organ za brezplačno pravno pomoč pri odločanju glede objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v odškodninskih sporih ne sme presojati utemeljenosti višine vtoževane odškodnine, čeprav je ta že na prvi pogled resnično pretirano visoka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄27

Lažja čezmejna izterjava dolgov

Katja Čoh Kragolnik, 10.7.2014

Civilni sodni postopki

Katja Čoh-Kragolnik, Pravna praksa, 27/2014Evropa je vnovič pokazala razumevanje za težave podjetij pri čezmejnem poslovanju. Niti trenutek prepozno. Nova uredba o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah prinaša kanček upanja za milijon podjetij, ki čakajo na svoje plačilo za opravljene storitve oziroma dobavljeno blago. Poglejmo si nekatere ključne novosti, ki jih prinaša Uredba o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, kot so urejene v sprejetem besedilu Evropskega parlamenta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe - kršitev pravice do pravnega sredstva?

dr. Rok Čeferin, 10.10.2013

Civilni sodni postopki

dr. Rok Čeferin, Pravna praksa, 39/2013Prvi odstavek 333. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da se smejo stranke zoper prvostopenjsko sodbo pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe. Podobno določbo vsebuje prvi odstavek 366. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Oba pritožbena roka sta nepodaljšljiva, v obeh primerih prepozno pritožbo zavrže predsednik senata s sklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Postopek o prekrških z najnovejšo sodno prakso

Čas Petra, Orel Nuša, 27.9.2012

Prekrški

meg. Petra Čas, mag. Nuša Orel, Pravna praksa, 37/2012Zakon o prekrških (ZP-1) je v slabih sedmih letih od uveljavitve doživel kar sedem večjih ali manjših zakonodajnih posegov. Pogosti zakonodajni posegi, pomanjkljivo izobraževanje, (pre)široka mreža sodišč, ki odločajo o zahtevah za sodno varstvo, so, kot se zdi, poglavitni razlogi za to, da se sodna praksa na tem področju nikakor ne uspe ustaliti. Še najbolj zaskrbljujoče pa je, da je večini pooblaščenih uradnih oseb, ki odločajo v postopku o prekršku, sodna praksa, kolikor je vendarle je, skoraj nedostopna ali pa se z odločitvami Vrhovnega sodišča in Ustavnega sodišča, ki so pomembne za pravilno uporabo določb ZP-1, seznanijo razmeroma pozno. Slednje žal velja tudi za sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄44

Koliko mora potrošnik čakati na zamenjavo izdelka pri uveljavljanju garancije?

Urška Češnjevar, 17.11.2011

Obligacije, TRGOVINA

Urška Češnjevar, Pravna praksa, 44/2011V PP, št. 37/2011, je bil objavljen članek Tadeja Kamnika Dileme pravnega urejanja garancije po evropskem vzorcu (str. 17-19). V njem se avtor na str. 18 (med alinejami, opomba 11) sklicuje na moj članek, ki je bil objavljen v PP, št. 26/2006, str. 13. V svojem prispevku je zapisal: "Če garant ne iz
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Različni pristopi prekrškovnih reform

Čas Petra, Orel Nuša, 6.10.2011

Prekrški

mag. Petra Čas, mag. Nuša Orel, Pravna praksa, 38/2011Področje prekrškov je eden tistih temeljev, na katerih se gradi pravna država, saj prekrški zajemajo zelo široko področje bivanja državljanov in se zato z njimi v vseh državah tako ali drugače srečuje večina prebivalstva, je na Konferenci o regionalnem sodelovanju organov, pristojnih za odločanje v zadevah prekrškovnega prava, in izmenjavi izkušenj pri oblikovanju prekrškovne prakse poudarila regionalna svetovalka pri Evropski banki za obnovo in razvoj mag. Mihaela Ristovska. Konferenca je potekala 20. in 21. septembra v Beogradu, pod pokroviteljstvom veleposlaništva Nizozemske pa jo je organiziralo Združenje sodnikov prekrškovnih sodišč Republike Srbije v sodelovanju z USAID in Institutom ISC.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄2

Čezmeren poseg v pravico do sodnega varstva

Jernej Letnar-Černič, 20.1.2011

Civilni sodni postopki

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 2/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄48

Problem(i) izključnosti televizijskih pravic

Ana Čertanec, 9.12.2010

Lastnina in druge stvarne pravice

Ana Čertanec, Pravna praksa, 48/2010Spremljanje velikih športnih prireditev v Sloveniji v zadnjih letih skorajda ne mine brez nevšečnosti. Javnost se je komaj dobro sprijaznila z zatemnjevanjem tujih televizijskih programov med svetovnimi in evropskimi prvenstvi v nogometu, ko je začelo prihajati do zatemnjevanja tudi med tekmami Lige prvakov in dirkami Formule 1, kar je razumljivo sprožilo nov val neodobravanja. Kmalu bo - če še ni - v času večjih športih prenosov onemogočeno tudi spremljanje tujih spletnih strani. RTV Slovenija se sooča z vse večjo konkurenco, saj specializirane športne televizije pridobivajo vse več televizijskih pravic, ki so bile nekdaj tradicionalno v domeni RTV Slovenije, in ponujajo vse pestrejši športni repertoar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄21

Vročanje in izvrševanje sodb ter sklepov po zahtevah za sodno varstvo z odmero sodnih taks

Kovač Polona, Orel Nuša, Čas Petra, 28.5.2009

Upravni postopek in upravne takse, Prekrški

Petra Čas, Nuša Orel, Polona Kovač, Nuša Orel, Pravna praksa, 21/2009Vročanje je eno najpomembnejših procesnih dejanj, saj je praviloma pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja, ki ga organ, ki postopek vodi, posreduje drugim udeležencem v postopku. Zato je pravilnost postopanja akterjev pri vročanju zelo pomembna, saj ob bistvenih napakah pri vročanju ne pride do p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄20

Spori majhne vrednosti v ZPP - tisto, kar ni urejeno

mag. Matej Čujovič, 21.5.2009

Civilni sodni postopki

mag. Matej Čujovič, mag. Matej Čujovič, Pravna praksa, 20/2009Dobrega pol leta od uveljavitve zadnjih sprememb Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 se že kažejo učinki novele. Med pozitivnimi je sprememba vročanja s "fikcijo", kjer se po novem naslovniku v hišnem predalčniku pusti pisanje, sodišču pa vrne odrezek ovojnice s potrebnimi podatki (po prejšnji ureditv...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄29-30

Novela odvetniškega zakona je nepotrebna in škodljiva

dr. Peter Čeferin, 24.7.2008

Odvetništvo in notariat

dr. Peter Čeferin, dr. Peter Čeferin, Pravna praksa, 29-30/2008Časovno omejitev prehajanja sodnikov in tožilcev v odvetništvo so od vseh enajstih odvetniških zakonov, ki so do zdaj veljali na našem ozemlju, določali le Zakon o advokatih za Kraljevino SHS iz leta 1929 (pet let), Zakon o odvetništvu iz leta 1946 (dve leti) in Zakon o odvetništvu iz leta 1993 (dve...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄13

Poslovne skrivnosti v postopkih javnih naročil

Gregor Černeka, 3.4.2008

Obligacije, PRORAČUN

Gregor Černek, Pravna praksa, 13/2008univ. dipl. pravnik, odvetniški pripravnik Varec SA proti državi Belgiji, št. C-450/06, 14. februar 2008 V PP so bili nedavno objavljeni prispevki Aleksandra Petrovčiča1 in Dejana Jasniča,2 v katerih sta se avtorja spoprijela z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti v zvezi z javnostjo ponud...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄47

Pošten (spodoben) in nepošten (nespodoben) odvetnik

dr. Peter Čeferin, 6.12.2007

Odvetništvo in notariat

dr. Peter Čeferin, Pravna praksa, 47/2007dr. pravnih znanosti, odvetnik v Grosupljem Profesor rimskega prava dr. Janez Kranjc je pred nekaj leti srečal našega pripravnika in ga vprašal, kje prakticira. Ko je ta odvrnil, da je pripravnik v naši odvetniški pisarni, je profesor izjavil: "Kako morete delati v odvetniški pisarni, kjer zagov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄43

Registracija barvne kombinacije

Andreja Černivec, 8.11.2007

Intelektualna lastnina

Andreja Černivec, Pravna praksa, 43/2007 V primeru znamke neke družbe gre za neomejeno uporabo štirih barv, ki se na uporabljenih površinah (npr. oglasni prostor v časopisu, reklamni artikli in baloni) razprostira čez vso površino v razmerju zlatega reza. Prav ta barvitost pa je postala od predstavitve dalje glavni prepoznavni "simbol" d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄37

Trajanje pravic izvajalca

Matej Čujovič, 27.9.2007

Intelektualna lastnina

Matej Čujovič, Pravna praksa, 37/2007univ. dipl. pravnik, višji pravosodni svetovalec na Višjem sodišču v Ljubljani V četrtek, 6. septembra, je ves svet obšla vest, da je v Modeni preminil tenorist Luciano Pavarotti. Z njim je za vselej utihnil izjemen instrument, s katerim je pevec najprej osvojil operno občinstvo, nato pa prek ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄21

Posredovanje seznama dohodnih klicev

Sergeja Černelč, 31.5.2007

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Elektronsko trgovanje in poslovanje

Sergeja Černelč, Pravna praksa, 21/2007Ali je operater telekomunikacijskih storitev upravičeno zavrnil zahtevo pravne osebe (naročnika) po posredovanju seznama dohodnih klicev na številke faksimilnih naprav za obdobje treh dni, ko te naprave niso delovale zaradi težav z linijami, z utemeljitvijo da bi bilo tako posredovanje v nasprotju z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄41-42

Državljanski nadzor s pritožbenim postopkom zoper delo policije je vprašljiv

Franc Čučko, 26.10.2006

Uprava, Kazenski postopek

Franc Čučko, Pravna praksa, 41-42/2006univ. dipl. pravnik V PP, št. 36/2006, je bil objavljen prispevek Draga Marinkoviča z naslovom Vloga priče v postopku reševanja pritožb, ki se nanaša na vsebino prispevka mag. Saša Murtiča v PP, št. 34/2006. Menim, da so prvotna navajanja napačno razumljena in kritika ni utemeljena. Iz vsebi...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(1) 47(1) 44(3)
43(1) 42(2) 41-42(1) 39(2)
38(1) 37(2) 36(1) 36-37(2)
31(1) 29-30(2) 28(1) 28-29(2)
27(2) 26(1) 25(2) 24(1)
23(2) 22(1) 22-23(1) 21(2)
21-22(1) 20(2) 19(1) 19-20(1)
18(1) 17-18(1) 16(1) 16-17(1)
14(1) 14-15(1) 13(1) 12(1)
11(1) 10-11(1) 9-10(1) 8(1)
6(1) 5(1) 4(1) 3(2)
3-4(1) 2(3) 1(1)

Leto objave

2019(1) 2018(3) 2017(2) 2016(2)
2014(2) 2013(1) 2012(1) 2011(3)
2010(1) 2009(2) 2008(2) 2007(4)
2006(3) 2005(7) 2004(1) 2003(3)
2001(5) 2000(4) 1999(3) 1998(1)
1996(1) 1995(1) 1993(2) 1992(5)
1991(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČ DĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov