O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 193)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodniki v togah in sodniki na zelenici

Sabina Valek Derganc, 23.5.2019

Sodišča

Sabina Valek-Derganc, Pravna praksa, 20/2019Nogomet, najpomembnejša postranska stvar na svetu, v nekaterih zbudi zgražanje, še preden prideš do črke g, pri nekaterih drugih pa resno zaskrbljujočo zasvojenost. Jaz sem nekje vmes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Pravo kot robotski sesalnik v družbi

Jakob Demšar, 11.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jakob Demšar, Pravna praksa, 15/2019Mnogo let, ki sem jih preživel kot preiskovalec in preganjalec mnogoterih kriminalnih dejanj, sem se spraševal o smotrnosti svojega dela. Predvsem takrat, ko smo se skupaj s tožilci mučili s pravno kvalifikacijo dejanj, ki jih je pokojna generalna tožilka Zdenka Cerar poimenovala kot kaznivo dejanje velike svinjarije. In takih svinjarij je tudi zaradi nedorečenosti pravnih predpisov in nesposobnosti raznih državnih organov, vključno s sodišči, vedno več. Morda smo si državljani z vsemi izčrpanimi bankami in hranilnicami, kriminalnimi združbami in goljufivimi prodajami zemljišč in podjetij do konca zabarikadirali življenjsko obzorje. Mogoče že samo zaradi svinjarij, po katerih vsakodnevno gazimo, ne vidimo več ničesar drugega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Novela ZIZ-L - priložnosti in izzivi

Klemen Drnovšek, 28.3.2019

Civilni sodni postopki

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 13/2019Pravniško društvo v Mariboru vsak prvi četrtek v mesecu na PF Univerze v Mariboru organizira strokovna predavanja o aktualnih temah z različnih pravnih področij. Predavanja so dobro obiskana in so odlično izhodišče za nadaljnjo diskusijo med pravnimi strokovnjaki iz teorije in prakse. Dne 7. marca 2019 je dr. Andrej Ekart predaval o noveli ZIZ-L, njenih priložnostih in izzivih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Nova Ljubljanska mediacijska pravila

mag. Marko Djinović, 14.2.2019

Civilni sodni postopki

mag. Marko Djinović, Pravna praksa, 7/2019V zadnjih nekaj letih je večina vodilnih arbitražnih institucij mediaciji namenila pomembnejše mesto v svojem instrumentariju alternativnega reševanja sporov. Med njimi so denimo stockholmski SCC, londonski LCIA, pariški ICC, dunajski VIAC, milanski CAM in drugi. Tej skupini se je letos pridružila tudi Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije z novimi mediacijskimi pravili, poimenovanimi Ljubljanska mediacijska pravila (v nadaljevanju LMP), ki so pričela veljati 1. januarja 2019 in jih predstavljam v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Nacionalna kriminološka konferenca "Nasilje, kultura in kapitalizem"

Marko Drobnjak, 17.1.2019

KAZNOVALNO PRAVO

Marko Drobnjak, Pravna praksa, 3/2019Na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je 29. novembra 2018 v inštitutski knjižnici potekala tradicionalna Nacionalna kriminološka konferenca. Prispevke številnih avtorjev je v skupno polje povezala letošnja tema Nasilje, kultura in kapitalizem, ki je omogočila aktualno znanstveno izraznost. Po uvodnem pozdravu direktorja inštituta dr. Matjaža Jagra so sledile predstavitve prispevkov, ki jih je povezoval letošnji programski vodja dr. Zoran Kanduč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Avtor proti SAZAS

dr. Eneja Drobež, 12.4.2018

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 14/2018Slovenska sodišča so obravnavala že več kot 2.000 sporov, v katerih so kolektivne organizacije od uporabnikov zahtevale plačilo nadomestila za predvajanje glasbe oziroma njenih posnetkov. V tej zadevi pa je Vrhovno sodišče RS prvič obravnavalo avtorjev tožbeni zahtevek na plačilo nadomestil, ki jih je zanj zbrala kolektivna organizacija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Kdo je okoljsko razseljena oseba?

Drčar Simon, Kovač Eneja, Levstik Daška, Savić Alen, Smolnikar Kaja, Zorčič Juruša, Žigante Luka, 8.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Simon Drčar, Eneja Kovač, Daška Levstik, Alen Savić, Kaja Smolnikar, Juruša Zorčič, Luka Žigante, Pravna praksa, 9/2018V študijskem letu 2016/2017 smo se študentje PF Univerze v Ljubljani v okviru mednarodnopravne okoljske klinike ukvarjali z vprašanjem pravnega položaja okoljsko razseljenih oseb na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. V tem prispevku želimo na kratko predstaviti in ovrednotiti dosedanje poskuse opredelitve okoljsko razseljenih oseb ter predstaviti opredelitev, ki smo jo oblikovali sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Rok za pritožbo zoper sodbo po ZPP-E: petnajst ali trideset dni?

dr. Ivanka Demšar Potočnik, 18.1.2018

Civilni sodni postopki

dr. Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 2/2018Le nekaj mesecev po pričetku uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) so v praksi nastopile prve težave. Pojavilo se je namreč vprašanje, kako razlagati določbo tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v povezavi z določitvijo pritožbenega roka in roka za odgovor na pritožbo (slednji je odvisen od prvega). Praksa prvostopenjskih sodišč je različna. Nekatera določajo petnajstdnevni, druga pa tridesetdnevni rok za pritožbo. Ker tako ravnanje ne škoduje le pravdnim strankam (posega v njihovo ustavno pravico do enakega varstva pravic in pravico do pravnega sredstva), temveč ogroža temelje ustavne ureditve (posega v načelo pravne varnosti in zaupanja državljanov v sodstvo), bi bilo na tem področju treba čim prej zagotoviti enotno sodno prakso oziroma doseči ustavnoskladno razlago omenjene določbe. V prispevku bom predstavila pogled na razloge, ki vodijo v različno tolmačenja zakonske norme, in razmišljala o tem, kako čim prej doseči enotno sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Vpliv spremembe spola na družinska razmerja

dr. Eneja Drobež, 11.1.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 1/2018Pravno ureditev spremembe spola v ZR Nemčiji ureja Zakon o transseksualcih z dne 10. septembra 1980 (Gesetz über die Änderung der Vornamen und die Feststellung der Geschlechtszugehörigkeit in besonderen Fällen: Transsexuellengesetz - TSG). Zakon je po prvotni ureditvi zahteval, da mora oseba, ki želi spremeniti spol, pred tem izgubiti sposobnost nadaljnjega razmnoževanja (se pustiti sterilizirati). S tem naj bi se onemogočilo, da bi kasneje lahko rodila otroka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Le še dopuščena revizija v delovnih in socialnih sporih - ali bi nas moralo skrbeti?

mag. Biserka Kogej Dmitrovič, 16.11.2017

Sodišča, Civilni sodni postopki

mag. Biserka Kogej-Dmitrovič, Pravna praksa, 44/2017Zadnja novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je korenito posegla tudi v postopke pred delovnimi in socialnimi sodišči, tako v individualnih in kolektivnih delovnih sporih kot tudi v socialnih sporih. Znano je, da je postopek v teh sporih urejen v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ki pa napotuje na uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ZDSS-1 nima posebnih določb, in sicer neposredno v individualnih delovnih in socialnih sporih ter smiselno v kolektivnih delovnih sporih. Od uveljavitve novele ZPP-E, s katero je črtana posebna ureditev revizije v delovnih in socialnih sporih, tako v slednjih velja ureditev revizijskega postopka po ZPP, torej le še dopuščena revizija, in ne več dovoljena, kot je bilo to določeno doslej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Odvetnik je upravičen tudi do plačila za dejanje, ki ga ni opravil

dr. Eneja Drobež, 26.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Odvetništvo in notariat

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 41-42/2017Za lažje razumevanje dejanskega stanja, ki je bilo izhodišče spora v tej zadevi, bom naprej na kratko orisala revizijski postopek pred nemškim Zveznim sodiščem (Bundesgerichtshof - BGH). Revizijo je mogoče vložiti samo po odvetniku, ki je registriran pri BGH - trenutno ta pogoj izpolnjuje samo 43 nemških odvetnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Novela ZKP-N in temeljni postulati kazenskega procesnega prava

dr. Zlatko Dežman, 13.10.2017

Kazenski postopek

dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 39-40/2017Dne 20. septembra 2017 so poslanci izglasovali predlog novele ZKP-N, ob kateri se zastavlja kar nekaj vprašanj, ki zadevajo kazensko procesno pravo ne le v nomotehničnem pomenu besede, temveč tudi povsem načelno. Med temeljna civilizacijska vprašanja sodi namreč tudi vprašanje, kakšen naj bo položaj obdolženca v kazenskem postopku, da bo ustrezal doseženi stopnji splošne in pravne kulture države, ki se deklarira kot demokratična in pravna. Kazensko procesno pravo je znanost, nauk o tem, kako naj bo urejen kazenski postopek, da bo ustrezal idealu pravičnega kazenskega postopka. Zato je tudi tisto pravno področje, na katerem prihaja na najbolj očiten način do izraza, s kakšno mero subtilnosti država spoštuje človekove pravice v kazenskem postopku, še zlasti kadar je spor med njo in domnevnim storilcem kaznivega dejanja najbolj zaostren. Bolj kot je zaostren, bolj je poudarjena zahteva po njihovem doslednem varstvu, kajti posledice obsodilne sodbe so lahko toliko hujše, če sodba nima legitimne podlage v spoštovanju teh pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Spremembe Zakona o pravdnem postopku, ki že veljajo

dr. Ivanka Demšar Potočnik, 31.8.2017

Civilni sodni postopki

dr. Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 32/2017Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je bil objavljen 27. februarja 2017. V veljavo je stopil 15. dan po objavi, torej 14. marca 2017. Uporabljati pa se bo začel šest mesecev po uveljavitvi, torej 14. septembra 2017, razen določb 107., 108. in 109. člena ZPP-E, ki so začele veljati z dnem uveljavitve tega zakona. V tem prispevku bom predstavila, kaj nam prinašajo že veljavne novosti, zakaj so bile te spremembe potrebne in kakšen je njihov pomen za sodno prakso. Obenem bom opozorila na pomanjkljivosti nove ureditve, ki bi bile lahko sporne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Civilna kazen v evropskem in slovenskem pravu

dr. Eneja Drobež, 24.8.2017

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 30-31/2017Sodišče EU se je v nekaj nedavnih sodbah intenzivneje ukvarjalo z vprašanjema, kakšna odškodnina naj se prisodi imetniku za kršitev njegovih pravic intelektualne lastnine in ali so pri tem dovoljene tudi kaznovalne odškodnine. Pri tem je posebej pomembna sodba Sodišča EU v zadevi Stowarzyszenie "Oławska Telewizja Kablowa", ki pa je v pravni literaturi tudi kritizirana. Odškodnina naj bi načeloma še vedno zgolj nadomestila vse stroške in izgube, ki so imetniku pravic nastale s kršitvijo. Čeprav lahko država članica zakonsko predvidi tudi kaznovalne odškodnine, je Sodišče EU opozorilo na nevarnosti njenega samodejnega določanja ob vsakršni kršitvi, predvsem z vidika zlorabe pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Možne alternative institutu odpovedi pravici do pritožbe v upravnem postopku

Karin Drole, 15.6.2017

Upravni postopek in upravne takse

Karin Drole, Pravna praksa, 23/2017Splošni upravni postopek do leta 2007 ni poznal instituta odpovedi pravici do pritožbe, saj mu je teorija strogo nasprotovala. Kljub temu je zakonodajalec z novelo E Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-E) institutu namenil mesto tudi v tem postopku. Z njim je želel pospešiti tek upravnih postopkov in strankam omogočiti hitrejše uresničevanje pridobljenih pravic. Vendar omenjeni institut ne dosega zastavljenih ciljev, zato bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi alternativnih ukrepov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Družinski zakonik je v dobro otrok in družin

mag. Andrej Del Fabro, 30.3.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Andrej Del-Fabro, Pravna praksa, 12-13/2017Po 41 letih Slovenija dobiva nov temeljni zakon na področju urejanja odnosov v družini in med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji. Zaradi obsežnosti in celovitosti je zakon dobil tudi novo ime - namesto dosedanjega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bo to področje urejal Družins
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Predložitev informacij o kršitvah avtorskih pravic

dr. Eneja Drobež, 1.12.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 47/2016Ta sodba je za slovenske pravnike zanimiva s treh vidikov: prvič, v njej je sodišče ugotovilo, da je lahko avtorsko delo tudi povsem preprosta pločevinka piva. Drugič, z odsvojitvijo hčerinske družbe iz enega koncerna v drug koncern ne preidejo tudi licence za izkoriščanje neke pravice, če je to v nasprotju z licenčno pogodbo. Tretjič, v sodbi je prikazana ena izmed možnosti, kako oblikovati zahtevek na predložitev informacij po 172. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) oziroma 124.b členu Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1). Taki zahtevki pred slovenskimi sodišči do sedaj niso bili uspešni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Predpravdno razkritje dokazov

Ivanka Demšar Potočnik, 24.11.2016

Civilni sodni postopki

Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 45-46/2016Za pripravo sklepčne tožbe in obrazloženega odgovora na tožbo morata pravdni stranki imeti na razpolago zadostno količino informacij in ustrezne dokaze. Brez njih je odločitev za sodno varstvo pravice tvegana in negotova. Zato se postavlja vprašanje, kako čim hitreje in na zakonit način priti do njih. Odgovor na zastavljeno vprašanje vidim v uvedbi instituta predpravdnega razkritja dokazov, pri čemer se v prispevku osredotočam izključno na pridobitev listinske dokumentacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Zavarovanje dokazov pri kršitvah pravic intelektualne lastnine

dr. Eneja Drobež, 27.10.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 41-42/2016Zavarovanje dokazov pri kršitvah pravic intelektualne lastnine določata 171. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in 124. člen Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1). Sodišče po teh členih izda sklep za zavarovanje dokazov, če upravičenec predloži razumno dosegljive dokaze o tem, da: je imetnik določene pravice, je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena, in bodo dokazi o kršitvi uničeni ali jih pozneje ne bi bilo mogoče izvesti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Varstvo pravic intelektualne lastnine ima prednost pred bančno tajnostjo

dr. Eneja Drobež, 5.5.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 18/2016Tožnica proizvaja in distribuira parfume ter je izključna imetnica licence za uporabo znamke Skupnosti Davidoff Hot Water, registrirane pod št. 968661 za parfume. Januarja 2011 je prek spletnega dražbenega portala kupila stekleničko parfuma znamke Davidoff Hot Water. Kupnino za ta izdelek je nakazala na bančni račun, odprt pri Stadtsparkasse, ki ji ga je navedel prodajalec. Ko je prejela kupljeni izdelek, je ugotovila, da gre za očiten ponaredek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄14

Sodna presoja sklenjenega sporazuma o priznanju krivde

Lea Devjak, 7.4.2016

Kazenski postopek

Lea Devjak, Pravna praksa, 14/2016Zakonodajalec je z novelo K Zakona o kazenskem postopku (ZKP) omogočil sporazumno reševanje kazenskih zadev v okviru pogajanj o krivdi, ki se končajo s sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde med državnim tožilcem in obdolžencem. O tem je bilo napisanih že veliko razprav, pa vendar še vedno ostajajo odprta vprašanja, kot na primer, kako taka ureditev vpliva na delo sodnikov, kako naj bi potekala presoja sklenjenega sporazuma in na kaj bi morali biti pozorni pri sami presoji. Odgovore na ta vprašanja sem poskušala najti s spremljanjem predobravnavnih narokov na izbranih sodiščih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄9

Uveljavljanje avtorjevih zahtevkov do kolektivnih organizacij z vidika aktualnih primerov v tujini in doma

dr. Eneja Drobež, 3.3.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 9/2016Sodišče EU je v zadevi C-572/13 (Hewlett-Packard Belgium SPRL proti Reprobel SCRL) z dne 12. novembra 2013 odločilo, da je v nasprotju s pravom EU belgijski Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ki določa, da so poleg avtorjev tudi založniki upravičeni do nadomestila za razmnoževanje avtorskih del, ne da bi ti morali avtorjem zagotoviti koristi v zameno za prikrajšani del nadomestila. Utemeljilo je, da je pravično nadomestilo, dolgovano iz naslova izjem za razmnoževanje in privatno reproduciranje, namenjeno povračilu škode, ki imetnikom pravic nastane zaradi reproduciranja njihovih del brez njihovega dovoljenja. Ker založniki niso imetniki izključne pravice reproduciranja v smislu 2. člena Direktive 2001/29/ES, naj njim ne bi nastala nobena škoda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Uporaba videokonference pri pridobivanju dokazov v tujini

dr. Judita Dolžan, 11.2.2016

Civilni sodni postopki

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 6/2016Haaška konferenca za mednarodno zasebno pravo je v začetku decembra 2015 organizirala sestanek ekspertne skupine glede uporabe videokonferenc in drugih modernih tehnologij pri pridobivanju dokazov v tujini. Namen je bil preučiti veljavne instrumente in prakso glede uporabe videokonferenc pri pridobivanju dokazov v tujini in ugotoviti, kako bi se najlažje rešilo odprta vprašanja, ki jih uporaba modernih tehnologij poraja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Sodna presoja primernosti tarif kolektivnih organizacij

dr. Eneja Drobež, 14.1.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 2/2016V članku želim na tipskih sporih med kolektivnimi organizacijami za varstvo avtorskih in sorodnih pravic in uporabniki pokazati, da morajo sodišča presojati tudi primernost tarif kolektivnih organizacij, ne samo njihove veljavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Pravna narava zahtevkov iz priobčevanja fonogramov javnosti

dr. Eneja Drobež, 16.7.2015

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 28/2015Na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani se množično ukvarjamo s tožbami, v katerih Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov (Zavod IPF) zahteva od imetnikov gostiln, barov in trgovin plačilo nadomestila za javno predvajanje fonogramov. Zavod IPF svoj zahtevek navadno utemeljuje s pravili o neupravičeni obogatitvi (190. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Vrhovno sodišče RS je v zadevah III Ips 141/2014 in III Ips 142/2014 poudarilo, da "zahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi oziroma po Skupnem sporazumu ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za plačilo obveznosti, ki jo neposredno vzpostavlja zakon (130. člen ZASP)".
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(3) 47(2) 46(3) 45(4)
45-46(1) 44(2) 43(2) 42(1)
41(1) 41-42(2) 40-41(2) 39-40(2)
38(1) 37(1) 36(3) 35(4)
34(2) 33(1) 32(3) 31-32(3)
30(1) 30-31(2) 29(1) 29-30(3)
28(1) 28-29(1) 27(4) 26(3)
25(3) 25-26(1) 24(5) 24-25(1)
23(4) 22(3) 22-23(1) 21(7)
21-22(1) 20(6) 19(9) 19-20(1)
18(5) 16(2) 16-17(2) 15(5)
14(7) 13(7) 13-14(1) 12(3)
Več...

Leto objave

2019(5) 2018(4) 2017(7) 2016(8)
2015(9) 2014(13) 2013(21) 2012(10)
2011(13) 2010(8) 2009(4) 2008(4)
2007(5) 2006(4) 2005(2) 2004(11)
2003(7) 2002(7) 2001(6) 2000(4)
1999(3) 1998(3) 1997(2) 1996(9)
1995(4) 1994(4) 1993(8) 1992(2)
1991(6)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČD ĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov