O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 14
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 341)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Dobrota je sirota

dr. Ciril Ribičič, 18.6.2020

Človekove pravice, Tujci

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 24-25/2020Nedavna odločba nemškega zveznega ustavnega sodišča, ki poskuša omejiti delovanje obveščevalnih služb pri posegih v zasebnost tujcev v tujini, mi je obudila spomin na razprave o tovrstnih kršitvah človekovih pravic v zadnjih 15 letih. Ko so po Ljubljani krožili izpiski zasebnih elektronskih sporočil, ki sem si jih izmenjeval s sodnikom mednarodnega sodišča, sem se vprašal, kako je to mogoče. Delni odgovor sem dobil leta 2007, ko je Franc Testen kot predsednik Vrhovnega sodišča naslovil na Ustavno sodišče zahtevo za presojo ureditve, na podlagi katere lahko Sova brez sodne odredbe zunaj države posega v zasebnost tujcev. Ustavno sodišče je sicer zahtevo (U-I-216/07) zavrglo, vendar na meritoren način: povedalo je, da se morajo obveščevalci pri tovrstnih posegih omejiti na zbiranje informacij o neki zadevi, predmetu, ne smejo pa prisluškovati konkretni telefonski številki ali pregledovati elektronskih sporočil posameznega naslovnika. Sledila je zahteva informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar (U-I-45/08), ki je obiskala sedež Sove in ugotovila, da še naprej krši Ustavo in brez odredbe sodišča prisluškuje v tujini. To dobro ve tudi kritična javnost, saj je razvpita afera razkrila, da Sova spremlja pogovore med tujci in prebivalci Slovenije, in to tistimi, ki opravljajo pomembne politične funkcije. Šlo je za prepir in sodni spor dveh od njih o tem, ali sta se vrhunska državna funkcionarja Hrvaške in Slovenije dogovarjala o spodbujanju protestov hrvaških ribičev v Piranskem zalivu. Ustavno sodišče je tudi tokrat uporabilo meritorno zavrženje in povedalo, da takšno ravnanje ni ustavno. S kolegico dr. Mirjam Škrk sva v ločenem mnenju poudarila, da so nadzorovani tujci večinoma evropski državljani iz držav, s katerimi Slovenija sodeluje v Evropski uniji, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje, OZN itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Sodnik, literatura in pravo

dr. Jože Ruparčič, 11.6.2020

Kultura in umetnost, Sodišča

dr. Jože Ruparčič, Pravna praksa, 23/2020Presečišče prava in literature obstaja v uporabi jezika in osrednji povezanosti s pomenom in razumevanjem besedila. Tudi zakonodaja ni omejena na suhoparna dejstva in analize - vsebuje naracijo in norme. Zakoni izhajajo iz življenjskih zgodb in črpajo pomen iz besed: to velja tako v prozi, pesnitvi kot v ustavi ali zakonu. Richard Posner ugotavlja, da nas študij literature uči razumeti naravo sodnih mnenj in nam tako omogoča dvig kakovosti sodnih pisanj. Pravo in literatura sta namreč na zanimiv način povezana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Le dva tedna sodnih počitnic

Urša Ravnikar Šurk, 28.5.2020

Sodišča

Urša Ravnikar Šurk, Pravna praksa, 20-21/2020Sodišča bodo nove zaostanke reševala s skrajšanimi sodnimi počitnicami. Te bodo letos od 1. do 15. avgusta. V času pandemije so na sodišču obravnavali le nujne zadeve, roki v nenujnih zadevah niso tekli. Ponovno delovanje sodišč v celoti je predvideno od 1. junija dalje, ko bodo začeli teči vsi sodni roki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Mobilne aplikacije za sledenje širjenja okužb

Urša Ravnikar Šurk, 6.5.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2020Mnoge države po svetu v boju z epidemijo COVID-19 pripravljajo in nekatere že uporabljajo mobilne sledilne aplikacije. Namenov je več: nadzor nad upoštevanjem pravil karantene oseb, ki jim je bila karantena odrejena, opozarjanje uporabnika, da je bil v bližnjem stiku z okuženim, in pomoč zdravstvenim oblastem pri sledenju stikov, kar bi pospešilo oz. olajšalo opuščanje omejevalnih ukrepov. Evropska komisija je članicam priporočila skupni pristop k uporabi mobilnih aplikacij in uporabi anonimiziranih in agregiranih podatkov iz mobilnih naprav. Posebej so poudarili, da mora biti uporaba skladna z evropskimi pravili o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti, pozivajo k tesnemu sodelovanju z javnimi zdravstvenimi oblastmi. Eno tovrstno aplikacijo so že začeli uporabljati na Norveškem (ki ni članica EU in ni vezana na njena pravila), v Avstriji se (prostovoljno) uporablja mobilna aplikacija Rdečega križa "Stopp Corona", v Italiji so napovedali uporabo italijanske aplikacije "Immuni".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Ministrica podpira digitalizacijo v pravosodju

Urša Ravnikar Šurk, 23.4.2020

Sodišča, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 15-16/2020Prejšnji teden je ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič obiskala Vrhovno sodišče, da bi skupaj ocenili ukrepe za omilitev posledic epidemije na področju sodstva. Soglašali so o pomembnosti sistemskega pristopa in o tem, da je treba ukrepati sorazmerno, saj bi drobljenje zakonskih in drugih rešitev privedlo do pravne nepredvidljivosti. Ministrica je s predsednikom Vrhovnega sodišča mag. Damijanom Florjančičem spregovorila o predlogih sprememb za vsaj delno delovanje sodne veje oblasti v trenutnih razmerah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Tek rokov začasno prekinjen

Urša Ravnikar Šurk, 26.3.2020

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 12/2020Epidemija koronavirusa je začasno ustavila tek rokov v sodnih in upravnih zadevah ter prekinja postopke pozivov na prestajanje zapornih kazni. O predlogu zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 je DZ glasoval konec prejšnjega tedna. S 54 glasovi za in nobenim proti je bil predlagani zakon sprejet. Izhajajoč iz načela varovanja zdravja in življenja ljudi, zakon določa, da v času epidemije, razen v nujnih zadevah, sodni in upravni roki ne tečejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Poskusna dobe za sodnike, specializirano sodišče in nujne spremembe zakonov

Urša Ravnikar Šurk, 19.3.2020

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 11/2020Nova ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je kot prioritete svojega vodenja resorja izpostavila nujne spremembe zakonov o varstvu osebnih podatkov in o preprečevanju korupcije. Zavzela se je za ustanovitev specializiranega sodišča, razmislek o poskusni dobi za sodnike ter za digitalizacijo sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Priposestvovanje služnosti v javno korist

Rok Lampret Leonardo, Toni Ana, 19.3.2020

Lastnina in druge stvarne pravice

Leonardo Rok Lampret, Ana Toni, Pravna praksa, 11/2020Služnost v javno korist je poseben institut stvarnega prava, ki je glede na vsebino še najbolj podoben nepravi stvarni služnosti, vendar z določenimi razlikami. Nepravo stvarno služnost ureja 226. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se smiselno uporablja tudi za služnost v javno korist. Služnost v javno korist pa ni novodobni institut, saj zametke tega instituta najdemo že v času ureditve v Občem državljanskem zakoniku (ODZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Problematičnost iskanja materialne resnice iz 17. člena ZKP

Zvjezdan Radonjić, 5.3.2020

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 8-9/2020Ustava Republike Slovenije opredeljuje pravico do nepristranskega sojenja, ki je univerzalna in sodi med temeljne človekove pravice. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektiven kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom o njegovi nepristranskosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Za nerazglašene oporoke doslej 700.000 evrov odškodnin, odgovornih ni

Urša Ravnikar Šurk, 13.2.2020

Dedovanje

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 6/2020Pred štirimi leti je 44 okrajnih sodišč našlo skupaj založenih 945 oporok, ki nikoli niso bile razglašene. Na Okrajnem sodišču v Novi Gorici so namreč v začetku leta 2016 odkrili oporoko, ki jo je sodišču zaupal oporočitelj, a je sodišče po njegovi smrti ni razglasilo in zato dediči niso dedovali po oporočni volji. Oškodovanci lahko sprožijo odškodninski zahtevek zoper sodišče oz. državo, ker je do založitve oporok prišlo po krivdi sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Slabo poznavanje instituta zagovornika otrok

Urša Ravnikar Šurk, 6.2.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja, Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 5/2020Konec januarja se je varuh človekovih pravic Peter Svetina sestal s sodnicami in strokovnimi sodelavkami sodišč, da se pogovorijo o zagovorništvu otrok. Sodnicam so bile predstavljene izkušnje z zagovorništvom svetovalk varuha za zagovorništvo s poudarkom na odnosu do sodišč ter prednostih instituta pri odločanju o največjih koristih otrok ter podrobnosti postopka postavitve zagovornika. Namen zagovornika je okrepiti glas otroka v postopku, v katerem se odloča o njegovem položaju in koristi. Zagovornik ni podaljšana roka institucij, ampak je samostojen in neodvisen. Z otrokom vzpostavi zaupen odnos, ga obvešča o dogajanju in postopkih, saj preko njega otrok posreduje svoje želje in podaja mnenje tudi v postopkih odvzema, namestitve v rejništvo ali zavodsko varstvo. Kljub njihovemu strokovnemu znanju zagovornikov ne uvrščamo med izvedence ali pravne zastopnike. Najpogosteje se zagovornika dodeli, ko se starša pred sodiščem dogovarjata o prebivališču otroka, lokaciji šolanja in komu bo zaupan v varstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Slovenija zamuja z novim zakonom o varstvu osebnih podatkov

Urša Ravnikar Šurk, 30.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 4/2020Splošna uredba o varstvu podatkov (znana pod kratico GDPR) je po dveletnem prehodnem obdobju začela veljati 25. maja 2018. Njen namen je zaščititi državljane EU pred kršitvami zasebnosti in neustreznim ravnanjem z njihovimi podatki. Med novostmi so državljanovo soglasje podjetjem za obdelavo njegovih podatkov, prav tako tudi t. i. pravica do pozabe in pravica do obveščanja v primeru zlorabe podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Preiskave in obtožnice zoper bankirje

Urša Ravnikar Šurk, 23.1.2020

Kazenski postopek, Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2020Med prioritetami specializiranega državnega tožilstva (SDT) je pregon domnevnih zlorab v bančništvu, kjer gre najpogosteje za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Pri bančni kriminaliteti SDT obravnava 72 zadev, večina pa jih je že v sodnih postopkih. Med drugim so bile vložene zahteve za preiskavo in obtožni akti zoper nekatere člane uprav in nadzornih svetov največjih bank v Sloveniji. Državni tožilci, ki obravnavajo te zadeve, bodo razbremenjeni dela na drugih pravnih področjih in bodo dobili strokovno pomoč. Vrhovno državno tožilstvo (VDT) je označilo zadeve za zahtevne, saj je bilo zaslišano veliko prič in sodnih izvedencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Znanost naj služi iskanju resnice, in ne zavajanju

Rigler Tristan, Čoderl Dobnik Sana, 19.12.2019

Sodišča

dr. Tristan Rigler, dr. Sana Čoderl Dobnik, Pravna praksa, 49-50/2019S prispevkom odgovarjava na trditve, ki jih je v članku z naslovom Zavaja mednarodna znanstvena skupnost ali skupina izvedencev? zapisal dr. Igor Areh, izredni profesor za psihologijo na FVV Univerze v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Odločitev privolitveno sposobnega otroka za hormonsko zdravljenje

Felc Brina, Razdevšek Karmen, 19.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Brina Felc, Karmen Razdevšek, Pravna praksa, 49-50/2019Resničen je pri nas primer otroka, starejšega od 15 let, v katerem je eden od staršev nasprotoval pretehtani odločitvi otroka za zdravljenje s hormonsko terapijo zaradi spolne disforije. Ni edini, saj število otrok z motnjo spolne identitete narašča tako po svetu kot pri nas. Konzilij za osebe s spolno disforijo je ugotovil, da omenjeni otrok izpolnjuje vse pogoje za tako zdravljenje. Vendar pa je pred pričetkom zdravljenja - četudi so lečeči zdravniki jasno izrazili, da je otrok sposoben odločati o sebi in o konkretnem zdravljenju glede na svojo intelektualno zrelost, stanje in starost ter da je takšno zdravljenje v njegovo največjo korist - zahteval soglasje obeh staršev. Zato sta otrok in drugi starš vložila ustrezen zahtevek na sodišče. Ali je takšno ravnanje res v otrokovo največjo korist (kar je glavno in mednarodno priznano vodilo pri vseh dejavnostih, nanašajočih se na otroka) ali pa le povečuje stisko mladostnika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Ni enotnosti o ukinitvi zastaralnih rokov za spolne delikte

Urša Ravnikar Šurk, 19.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 49-50/2019V razpravi o spremembah Kazenskega zakonika je v Državnem zboru prihajalo do razhajanj glede ukinitve zastaralnih rokov za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki so jo predlagali poslanci NSi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Sodnik kot korektor tožilčevih postopkovnih napak?

Zvjezdan Radonjić, 12.12.2019

Kazenski postopek, Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 48/2019Zagotovitev poštenega sojenja v kazenskih postopkih predstavlja dolžnost sodišč, izhajajočo iz temeljne listine Združenih narodov - Splošne deklaracije človekovih pravic, ki je v tesni povezavi z domnevo nedolžnosti. Premoč organiziranega državnega aparata nad posameznikom, ki postane predmet njenega interesa, je nesorazmerna; brez udejanjenja zgornjih zagotovil bi bila pravna država a priori ogrožena. Zagotoviti najvišji možni obseg pravnega varstva osebi, ki se znajde pod očitkom, zaradi katerega lahko izgubi prostost, predstavlja civilizacijsko zavezo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Neustavnost dela Zakona o pravdnem postopku

Urša Ravnikar Šurk, 5.12.2019

Civilni sodni postopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 47/2019Ustavno sodišče je na zahtevo za presojo ustavnosti Vrhovnega sodišča izdalo odločbo U-I-391/18 in ugotovilo neskladnost tretjega odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagatelj je obširno pojasnil potek pravnomočno končanega pravdnega postopka in okoliščine, ki naj bi kazale na zveznost (koneksnost) med zadevo, v kateri se je odločalo o reviziji zoper zavrženje predloga za obnovo postopka, in izpodbijano ureditvijo. Posebej je utemeljil, zakaj v okoliščinah primera ni mogoče zavarovati človekovih pravic tožnika z ustavnoskladno razlago izpodbijanih določb ZPP, torej drugače kot pa z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti. Vlada je v svojem mnenju o zahtevi poudarila, da mora biti možnost vlaganja izrednega pravnega sredstva obnove postopka zožena, da se ne bi prekomerno posegalo v pravnomočne sodne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Napake in zavajanja v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov

Rigler Tristan, Čoderl Dobnik Sana, 21.11.2019

Sodišča

dr. Tristan Rigler, dr. Sana Čoderl-Dobnik, Pravna praksa, 45/2019Izredni prof. dr. Igor Areh v dveh prispevkih v Pravni praksi navaja vrsto napačnih in zavajajočih prepričanj v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov, ki jih bova v nadaljevanju ovrgla in pojasnila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Nepremičninska stroka kritična do Stanovanjskega zakona

Urša Ravnikar Šurk, 14.11.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 44/2019Letos je v Portorožu potekal že 30. posvet Poslovanje z nepremičninami, ki se je tokrat posebej posvetil osnutku Stanovanjskega zakona. Največ kritike je bila deležna vsebina cilja "zagotoviti dodatnih 10.000 najemnih stanovanj", saj po mnenju udeležencev ta cilj ne more biti predmet sistemskega zakona, ki ne ponuja orodij za njegovo realizacijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Blažev žegen

dr. Ciril Ribičič, 7.11.2019

Sodišča

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 42-43/2019Ko se počasi izteka moj drugi (in zadnji) mandat v Beneški komisiji, razmišljam o prihodnosti te edinstvene komisije. Za tovrsten razmislek je bila oktobrska, že 120. seja v tridesetletni zgodovini komisije kar primerna. Morda še nikoli ni bilo na dnevnem redu toliko ustavnopravnih zapletov z vseh koncev sveta. Naj omenim le dva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Na parlamentarnem odboru kritično o učinkovitosti sodišč

Urša Ravnikar Šurk, 24.10.2019

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 40-41/2019Ob obravnavi letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2018 je predsednik Vrhovnega sodišča RS Damijan Florjančič delo slovenskih sodišč opisal kot uspešno. Poudaril je nadaljnje zmanjševanje števila nerešenih zadev in skrajševanje reševanja z izjemo zapuščinskih, nepravdnih in nekaterih drugih postopkov. Dodal je, da bodo k boljšemu delovanju v prihodnosti prispevale načrtovana prenova mreže sodišč, uvedba sodnega okrožja kot temeljne celice sodstva in uvedba t. i. enovitega sodnika. Tako bi ukinili delitev okrajnih in okrožnih sodnikov, saj bi enovit sodnik sodil v vseh zadevah na prvi stopnji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Ocena ustavnosti novele zakona o nepremičninskem posredovanju

Urša Ravnikar Šurk, 26.9.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 36/2019Zakon o nepremičninskem posredovanju je bil nedavno spremenjen z novelo ZNPosr-C. Novela, ki je bila po vetu državnega sveta v DZ sprejeta 18. julija, veljati pa je začela 10. avgusta, omejuje višino plačila za posredovanje pri najemu, ki ga sklene fizična oseba, na štiri odstotke pogodbene vrednosti, pri čemer ne sme presegati višine ene mesečne najemnine in ne sme biti nižje kot 150 evrov. Za posle med gospodarskimi družbami omejitve ni. Novela odpravlja možnost, da se plačilo za posredovanje polovično razdeli med obe pogodbeni stranki, torej da se del provizije prevali na pogodbeno stranko, ki ni naročila storitve posredovanja. Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti in začasno zadržanje izvajanja novele, češ da naj bi z izvrševanjem nastale težke popravljive in škodljive posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Časovni vidik ustavnosodnih presoj Zakona o kazenskem postopku

Leon Recek, 22.8.2019

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 30-31/2019Zakon o kazenskem postopku (ZKP) je bil doslej noveliran štirinajstkrat. Ustavno sodišče je njegovo neskladnost z ustavo ugotovilo v sedemnajstih odločbah (to število zajema tako ugotovitvene kot razveljavitvene odločbe), v sedmih pa je odločilo, da neskladja ni. Zastavlja se vprašanje, kako je Ustavno sodišče ravnalo v položaju, ko je bil ZKP po vložitvi zahteve ali pobude za začetek postopka presoje ustavnosti noveliran, vendar na način, da izpodbijana določba ni bila spremenjena. Natančneje, na katero različico zakona se je nanašala končna odločitev? Na tisto, ki je veljala ob vložitvi zahteve (pobude), na tisto, ki je veljala ob izdaji odločbe, ali na kakšno tretjo? Zadev, ki ustrezajo tem merilom, je petnajst: osem (od sedemnajstih), v katerih je bila ugotovljena protiustavnost, in vseh sedem, v katerih je bilo ugotovljeno, da protiustavnosti ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Prekoračitev dovoljenega v razlagi sodbe?

Zvjezdan Radonjić, 22.8.2019

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 30-31/2019Pred dnevi so se štirje ugledni pravniki (Gorazd Fišer, dr. Blaž Mlinar Kovačič, dr. Andraž Teršek in mag. Matevž Krivic) kritično ozrli na (neobjavljeno) sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 53384/2014 (obdolženi Milko Novič). Opozorili so na domnevno prekoračitev dovoljenega pri obrazložitvi sodb, češ da bi naj bilo v sodbi Milku Noviču zaznati dokazne zaključke glede krivde neke druge osebe (Michel Stephan) in morebitnega sodelovanja dveh nadaljnjih oseb. S kritiki se ne strinjam, kajti unikatni slovenski kazenskopravni sistem ne le dovoljuje, temveč v konkretnem primeru celo narekuje takšno obrazložitev. Njihovo nerazumevanje izredno zapletene materije je dokaj pričakovano, prav tako dvomljivost in spornost razlag, ki nujno spremljajo veljavne, vendar invalidne predpise.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 14 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(7) 48(2) 47(5) 46(3)
45(5) 44(2) 43(2) 43-44(1)
42(1) 42-43(1) 41-42(2) 40(1)
40-41(3) 39-40(3) 38(6) 38-39(1)
37(6) 37-38(1) 36(1) 36-37(2)
35(4) 35-36(1) 34(4) 33(4)
33-34(1) 32(5) 32-33(1) 31(1)
31-32(6) 30(3) 30-31(2) 29(1)
29-30(4) 28(2) 28-29(4) 27(5)
27-28(1) 26(6) 25(4) 25-26(1)
24(2) 24-25(6) 23(8) 23-24(1)
22(9) 22-23(2) 21(5) 21-22(2)
Več...

Leto objave

2020(13) 2019(30) 2018(14) 2017(3)
2016(6) 2015(11) 2014(9) 2013(7)
2012(10) 2011(16) 2010(9) 2009(12)
2008(8) 2007(14) 2006(20) 2005(21)
2004(15) 2003(14) 2002(24) 2001(12)
2000(8) 1999(11) 1998(13) 1997(10)
1996(9) 1995(11) 1994(9) 1993(1)
1991(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov