O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 163)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Neposredno trženje in GDPR

Matej Vošner, 7.6.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 22/2018Ali Splošna uredba o varstvu podatkov na področju izvajanja neposrednega trženja po telefonu prinaša kakšne bistvene spremembe v zvezi s kontaktiranjem obstoječih in novih strank, do katerih pride podjetje prek kontaktov iz telefonskega imenika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Dedna izjava o pozneje najdenem premoženju

Ana Krušič Čotar, 7.6.2018

Dedovanje

Ana Krušič-Čotar, Pravna praksa, 22/2018Postopanje sodišča po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, če se najde premoženje, za katero se ni vedelo, da je del zapuščine, ureja Zakon o dedovanju (ZD) v določbi 221. člena, ki opredeljuje pozneje najdeno premoženje. Na prvi pogled jasna določba odpira številna nerešena vprašanja, ki se neizbežno zastavljajo ob poglobljenem preučevanju relevantne sodne prakse. Eno od njih je vprašanje ponovnega pridobivanja oziroma upoštevanja dednih izjav iz predhodno izvedenega zapuščinskega postopka. S prispevkom želim predstaviti svoje stališče in stališča sodne prakse glede tega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pravna oseba ni nosilka človekovih pravic in svoboščin

Avtor ni naveden, 7.6.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/20181. Ustavna pritožba Banke Slovenije zoper odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV Kpd 25686/2016 z dne 30. junija 2016, št. IV Kpd 25686/2016 z dne 30. junija 2016, št. IV Kpd 25686/2016 z dne 6. julija 2016 in št. III Kpd 29285/2016 z dne 22. julija 2016 se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pritiski

Zvjezdan Radonjič, 7.6.2018

Ostalo, Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 22/2018Pravno javnost je treba seznaniti z odločitvijo Sodnega sveta z dne 8. maja 2018, ki se glasi: "Ravnanje sodnika, ki na državnega tožilca izvaja pritisk, da opravi določeno procesno ravnanje v posameznem postopku, ni v skladu s Kodeksom sodniške etike. Sodnik mora spoštovati neodvisnost položaja državnega tožilca kot stranke postopka." Odločitev je sprejeta na seji Komisije za etiko in integriteto, ki je organ v sestavi Sodnega sveta, vendar je pod odločitev podpisan Sodni svet neposredno (med glasovalci sicer ni bilo niti enega kazenskega pravnika, kar pa ne more zmanjšati vpliva in posledic sprejete odločitve). Ker je zadeva, v kateri je sodnik izvajal pritisk na državnega tožilca, pravnomočno zaključena, lahko navedemo ključne momente v zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Problematika privolitve mladoletnega oškodovanca po drugem odstavku 287. člena KZ-1

Barbara Zobec, 7.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 22/2018Kazenski zakonik (KZ-1) ne pozna splošnih norm o privolitvi oškodovanca, čeprav jo sicer sodobno kazensko pravo razume kot samostojni institut splošnega dela kazenskega prava. Institut je relativno bogato teoretično obdelan predvsem v nemški pravni teoriji, medtem ko pri nas tej problematiki do nedavnega ni bilo namenjeno veliko pozornosti. Eden redkih teoretikov, če ne celo edini, ki je privolitev oškodovanca znanstveno obdelal, je prof. Korošec. Tudi sodna praksa se s privolitvijo oškodovanca kot razlogom za izključitev protipravnosti v glavnem ni veliko ukvarjala, čeprav je šlo za posege v tiste dobrine, ki po naravi stvari na tak ali drugačen način sodijo v njegovo razpolagalno sfero. S takšnim ravnanjem pa se posameznik nedvomno nelegitimno - in mislim, da tudi protiustavno - omejuje pri odločitvah, pomembnih za razvoj njegove lastne osebnosti, nadalje se omejuje njegova pravna sposobnost odločati o sebi in o svoji usodi, jemljejo se mu pravica do samoodločbe, do svobodnega razvoja osebnosti in osebna avtonomija. Vse to pomeni poseganje v različne človekove pravice, ki jih zagotavlja 35. člen Ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Odvetnik, pravo in družba

mag. Nina Betetto, 7.6.2018

Odvetništvo in notariat

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 22/2018V članku s perspektive sodnice razmišljam o vlogi odvetnika ter o dejstvu in najstvu odvetniškega poklica. Odvetniško poklicno etiko razumem najprej kot zrcalo uporabne etike, torej kot filozofsko kategorijo, ki se ukvarja z moralnimi vprašanji (na primer: ali naj odvetnik, da bi dosegel cilj, ki ga želi njegova stranka, uporabi nemoralna sredstva; ali naj odvetnik spoštuje navodila stranke, ki niso v njeno korist), na makroravni pa kot skupek (ne)zapisanih standardov, ki so ključni za opravljanje odvetniškega poklica in k uresničitvi katerih stremijo člani profesionalnega odvetniškega združenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pojasnilo k članku (Ne)pravičnost sojenja na področju avtorski sorodnih pravic

Okrožno sodišče v Ljubljani, 7.6.2018

Intelektualna lastnina

Okrožno sodišče v Ljubljani, Pravna praksa, 22/2018V zvezi s člankom, objavljenim v Pravni praksi št. 20-21/2018 (str. 14-17), z naslovom (Ne)pravičnost sojenja na področju avtorski sorodnih pravic, avtorja Boruta Bernika Bogataja, pojasnjujemo, da sodniki sprejemamo odločitve z obrazložitvami v sodnih od
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Skupno varstvo in vzgoja

Andreja Kruhar Winter, 7.6.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Andreja Kruhar-Winter, Pravna praksa, 22/2018Trenutna ureditev skupnega varstva in vzgoje v slovenskem pravnem redu se razlikuje od večine evropskih ureditev, ki so že pred leti pristopile k spreminjanju zakonodaje. Spremembe so bile sprejete zaradi uveljavljanja otrokove pravice do varstva in vzgoje obeh staršev ter temeljne dolžnosti in odgovornosti staršev. Po Konvenciji ZN o otrokovih pravicah (v nadaljevanju KOP) sta oba starša enako odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj (18. člen). Na prvem mestu je pri tem načelo največje koristi otroka, ki izhaja iz prvega odstavka 3. člena KOP, ki določa, da morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki (bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa) glavno vodilo otrokove koristi. V prispevku bom na kratko predstavila zgodovinski razvoj skupnega varstva in vzgoje v nekaterih tujih pravnih redih ter poskušala prikazati razlike v ureditvi skupnega varstva in vzgoje po sedanjem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) v primerjavi z novostmi, ki se nam obetajo po Družinskem zakoniku (DZ), ki se bo začel uporabljati 15. aprila 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Višje sodišče naj ne bo le "razveljavišče"

Petra Hren, 8.6.2017

CIVILNO PRAVO

Petra Hren, Pravna praksa, 22/2017"Ali so za zaostanke res krivi odvetniki?" je uvodoma začel svoje predavanje odvetnik Matija Testen pred več kot dvesto kolegi pravniki v Portorožu. S provokativnim vprašanjem je vzbudil pomisleke o smiselnosti in dopustnosti novosti, ki jih prinaša novela ZPP-E, ki je bila nedvomno ena izmed najbolj aktualnih tem v okviru XV. Dnevov civilnega in gospodarskega prava, ki jih je 13. in 14. aprila 2017 organiziral Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Obširna novela ZPP-E pomeni velik poseg v dosedanjo ureditev pravdnega postopka, svoje pomisleke pa je podal tudi profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Aleš Galič, ki je povedal, da je bil namen novele predvsem skrajšanje teka sodnih postopkov; ali je to doseženo, bo pokazala šele praksa, pri tem pa igrajo pomembno vlogo ne le prvostopenjska, temveč tudi drugostopenjska sodišča oziroma - po besedah prof. Galiča - tudi "razveljavišča".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Sivo polje kaznovanja - pravičnost kaznovalnih odškodnin

Katja Piršič, 8.6.2017

Pravoznanstvo, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Katja Piršič, Pravna praksa, 22/2017Časi, ko je bilo odškodninsko pravo namenjeno izključno povrnitvi škode v obliki restitucije, kompenzacije in satisfakcije, so minili. Država z izvrševanjem podeljene kaznovalne funkcije ne zmore več učinkovito varovati temeljnih pravnih dobrin, saj navkljub jasnim določbam kazenskega ali prekrškovnega prava nekatera ravnanja posameznikov očitno posegajo v pravno zavarovane dobrine drugih, kljub temu pa so izvzeta iz sfere kaznivega in niso ustrezno sankcionirana. Iz tega razloga je treba zaščito elementarnih dobrin družbe s prenosom težišča kaznovanja in prevencije zagotoviti v sklopu izravnalne funkcije odškodninsko-pravnega področja. V osrčju slednjega dandanes sicer še vedno prevladujeta oškodovanec in njegov pravni položaj, kar pa bi bilo treba spremeniti s postopnim uvajanjem kaznovalnih odškodnin, ki se kot zelo priročne izkažejo v primerih "stavke" kriminalitetno-penalnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja

Avtor ni naveden, 2.6.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2016Točka 4 tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ni v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Paternitetni spori z vidika legitimacije

mag. Barbara Mazovec Kšela, 2.6.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Barbara Mazovec-Kšela, Pravna praksa, 22/2016Ugotovljeno ali izpodbito očetovstvo ali materinstvo ima tako na strani otroka kot tudi na strani staršev večplastne posledice, očitne predvsem na področju družinskega in dednega prava. Predpisi, s katerimi je zadevno področje urejeno, sledijo varovanju koristi otroka. Ker niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP) niti Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) ne določata, kdo so v takih sporih pravdne stranke, zaradi česar prihaja v praksi pogosto do težav pri pravilni in popolni opredelitvi strank, je sodna praksa oblikovala pravila, katere stranke morajo biti zajete v takih tožbah, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da lahko ureditev takega razmerja vpliva na več subjektov, in sicer na otroka, na osebo, ki je formalno vpisana kot oče otroka, na otrokovo mater in na tistega, ki je dejanski oče otroka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Poseg v pravico do informacije

Avtor ni naveden, 2.6.2016

Ustavno sodišče, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2016Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je v neskladju z Ustavo, ker ne določa, da se sklep o začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan na upnikov predlog, vroči družbenikom stečajne dolžnice, če je ta družba z omejeno odgovornostjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Videonadzor za osebno rabo

Irena Vovk, 2.6.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2016Posameznik želi izvajati videonadzor v osebne namene. Videonadzor namreč ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), zato ga zanima, kdaj se ta zakon lahko uporabi in katere so izjeme, v katerih se ta zakon ne uporablja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Objava seznama sankcioniranih pooblaščenih revizorjev

Irena Vovk, 2.6.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2016Ali lahko Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v poročilu o ukrepih (kot delu letnega poročila) objavi tudi ime in priimek sankcionirane fizične osebe -pooblaščenega revizorja ali pooblaščenega ocenjevalca vrednosti - ki ji je bil izrečen ukrep po Zakonu o revidiranju (ZRev-2)? Agencija namreč meni, da bi bila objava imen pravnomočno sankcioniranih pooblaščenih revizorjev oziroma ocenjevalcev vrednosti z navedbo ugotovljenih kršitev v javnem interesu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Pravica do izjave v postopku in vročitev odgovora na pritožbo - sprejem delne izpolnitve po gradbeni pogodbi

Avtor ni naveden, 2.6.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2016Z vidika zagotavljanja pravice do izjave sodišče prve stopnje načeloma ni dolžno vročati pritožniku odgovora nasprotne stranke na pritožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Dinamični naslovi IP

Irena Vovk, 2.6.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2016Generalni pravobranilec Sodišča EU Manuel Camposa Sanchez-Bordone je 12. maja 2016 izdal pomembno mnenje, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov na spletu. V zadevi C-582/14 Patrick Breyer proti Nemčiji je izrazil prepričanje, da je treba podatek o dinamičnem naslovu IP obravnavati kot osebni podatek in da ta spada pod domet Direktive 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Prenos lastninske pravice na nepremičnini - stanovanju ali stanovanjski hiši in plačilo davka

dr. Jernej Podlipnik, 2.6.2016

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 22/2016Bralka je podedovala nepremičnino, v kateri pa ni nikoli prebivala. Podariti jo želi hčerki, ki bo v njej živela približno tri leta, nato pa naj bi jo prodala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Različen položaj najemnikov v neprofitnih in tržnih stanovanjih

Avtor ni naveden, 2.6.2016

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2016Člen 28 Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja iz 1. točke izreka se upravičencem do subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih, ki izpolnjujejo dohodkovne in druge pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja, prizna tudi subvencija do priznane neprofitne najemnine na način, kot je določen za subvencije neprofitnih najemnin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

O liku slovenskega sodnika

dr. Andrej Berden, 2.6.2016

Sodišča

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 22/2016Kot je bilo razbrati iz medijev, namerava pravosodni minister mag. Goran Klemenčič letos začeti več korenitih sprememb v pravosodju. Od preizkusnega mandata do drugačnega imenovanja sodnikov, predvsem pa po njegovem "pravičen in učinkovit pravosodni sistem zahteva v prihodnosti več srčnosti in poguma ter manj pozitivizma". Z reformami naj bi začel pri državnem pravobranilstvu, iz njih pa naj ne bi bili izvzeti niti odvetniki niti notarji. Njegova napoved vsekakor odpira in zahteva širšo ter poglobljeno razpravo o pravosodnem sistemu. Težnjo ministra, da se je treba lotiti vprašanja učinkovitosti pravosodja kot celote, je treba podpreti, kajti z neustreznim vključevanjem in s tem neustrezno vlogo akterjev, kot sta odvetništvo in pravobranilstvo (posebna razprava bo očitno potrebna glede vloge in položaja tožilstva) v sistemu sojenja, ni mogoč noben celosten poseg v pravosodje. Vsekakor pa se vsa razprava o delovanju pravosodnega sistema začne in konča pri sodniku, njegovi vlogi in odgovornosti in s tem povezanima kategorijama pravičnosti in učinkovitosti, tako realno kot tudi v očeh javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Vse več tožb proti novinarjem

Anita Lulić, 4.6.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Anita Lulić, Pravna praksa, 22/2015"Število postopkov zoper novinarje in medije strmo raste. Vsota civilnih in kazenskih postopkov je dosegla število 127. Največ je odškodninskih tožb in skupna višina vseh civilnopravnih zahtevkov je 3,2 milijona evrov. Po podatkih Društva novinarjev Slovenije je prišlo do obsodilne sodbe le v šestih primerih, od tega pa so postale zadeve pravnomočne v le štirih primerih," je na okrogli mizi v okviru seminarja Novinarji v sodnih postopkih - med legitimnostjo in discipliniranjem 21. maja na PF Univerze v Ljubljani povedal novinar Dnevnika Primož Cirman in pojasnil, da to razmerje kaže, da so tožbe večinoma namenjene pritisku na novinarje, "saj so mediji ekonomsko precej bolj ranljivi, hkrati pa so se osebe z vplivom v politiki in gospodarstvu začele zavedati, kakšen vpliv imamo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Na poti do sodobnega, odgovornega notariata

Sonja Kralj, 4.6.2015

Odvetništvo in notariat

Sonja Kralj, Pravna praksa, 22/2015Od poosamosvojitvene prve ureditve notariata v Sloveniji, leta 1995, smo tako notarji kot tudi uporabniki naših storitev in seveda tudi slovenski pravosodni sistem pridobili izkušnje, ki nam omogočajo, da izostrimo vizijo sodobnega notariata. Notarji smo v teh 20 letih delovanja dokazali, da razbremenjujemo sodišča in tako neposredno povečujemo pravno varnost državljanov ter hkrati zmanjšujemo javno porabo. Zavedamo se, da v slovenskem pravosodnem sistemu še obstajajo področja, ki bi jih lahko notarji prevzeli in s tem dodatno zmanjšali pritisk na sodišča. Zato bi bili neodgovorni, če ne bi skušali prepričati tako uporabnikov naših storitev kot tudi države, da je tak prenos koristen za vse. Gre predvsem za prenos nespornih zapuščinskih zadev na notarje. Za to imamo strokovno utemeljene in pripravljene že vse zakonodajne podlage, potrebna je le še politična volja, da lahko te spremembe zaživijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Neodvisnost sodstva - pravica državljanov!

Janja Roblek, 4.6.2015

Sodišča, Pravoznanstvo

Janja Roblek, Pravna praksa, 22/2015Stopnjevanje napetosti zaradi odločitev sodnikov v konkretnih zadevah v javnosti in medijih kar ne pojenja. Vrstijo se napadi na sodnike, njihove bližnje, na njihovo premoženje, grožnje postajajo odkrite, na sodstvo se skuša vplivati tudi z grožnjami z bombnimi napadi. Skuša se ustvariti vtis, da je v sodstvu vse narobe, kar kliče po nujnosti intervencije od zunaj, po lustraciji sodnikov. Na drugi strani pa se ustvarja videz, da je javnosti dovoljeno prav vse, sodstvo pa nima ustreznih vzvodov, da bi se pred takim ravnanjem branilo in ga tudi sankcioniralo. V vsem tem se kaže nepoznavanje ali nerazumevanje vloge neodvisnosti sodstva in sodnikov v sistemu državne oblasti; gre za resno opozorilo na nespoštovanje institucij sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Patentiranje biotehnoloških izumov

dr. Klemen Pohar, 4.6.2015

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 22/2015Patentno pravo že nekaj časa omogoča patentiranje izoliranega človeškega biološkega materiala, kot so geni, zaporedja nukleotidov DNK, beljakovine in podobno. Biotehnološka podjetja to možnost s pridom izkoriščajo, zato se število biotehnoloških patentov ves čas povečuje, področje biotehnologije pa je med desetimi največjimi področji po letnem obsegu patentnih prijav, vloženih pri Evropskem patentnem uradu (EPU). Danes so dopustnost in pogoji za patentno zaščito človeškega biološkega materiala večinoma jasni, v preteklosti pa je bilo na tem področju precej nerešenih vprašanj. V tem članku predstavljam pomembnejša med njimi, in sicer vprašanje razlikovanja med odkritji in izumi, vprašanje novosti biotehnoloških izumov in vprašanje zahtevane podrobnosti razkritja industrijske uporabljivosti zaporedij genov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Dialog med Ustavnim sodiščem in Sodiščem EU

dr. Petra Ferk, 4.6.2015

Sodišča

dr. Petra Ferk, Pravna praksa, 22/2015Dialog med Ustavnim sodiščem RS in Sodiščem EU je v zadevi Kotnik vzpostavljen, je začela svoje predavanje dr. Renata Zagradišnik z Ustavnega sodišča in takoj pripomnila, da je zadeva še odprta, kar dopušča omejen manevrski prostor za razlago. Med udeleženci je zakrožila kopija Uradnega lista EU z objavljenim predlogom za sprejetje predhodne odločbe v zadevi, v kateri je predložitveno sodišče prvič Ustavno sodišče. Predavanje je potekalo v organizaciji Slovenskega društva za evropsko pravo v prostorih Evropske pravne fakultete v Ljubljani 26. maja 2015.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 22

Leto objave

2018(8) 2017(2) 2016(10) 2015(8)
2014(5) 2013(3) 2012(6) 2011(9)
2010(11) 2009(10) 2008(11) 2007(18)
2006(12) 2004(12) 2002(7) 1998(5)
1997(8) 1994(1) 1993(3) 1991(14)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H IJ K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov