O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 173)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Notarji na Hrvaškem kot pooblaščenci sodišča v zapuščinskih postopkih

Hana Hoblaj, 4.6.2020

Dedovanje

Hana Hoblaj, Pravna praksa, 22/2020Zakonodajalec je na Hrvaškem leta 2003 sprejel celoviti novi zakon o dedovanju (Zakon o nasljeđivanju, v nadaljevanju: ZN), ki se je začel uporabljati 2. oktobra 2003. S tem zakonom je bil na notarje prenesen velik del opravil, ki so jih do tedaj opravljala sodišča, med drugim tudi vodenje zapuščinskih postopkov. Leta 2003 so notarji na Hrvaškem z ZNob zapuščinah v pristojnost dobili tudi sestavljanje javnih oporok, mednarodnih oporok, hrambo oporok, sestavljanje pogodb o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja, pogodb o odpovedi neuvedenemu dedovanju, pogodb o odstopu dednega deleža pred delitvijo, pogodb o dosmrtnem preživljanju in o preužitku ter sestavljanje izjav o preklicu oporoke. Zaradi usklajevanja z drugimi predpisi in lažjega opravljanja zapuščinskih postopkov je bil ZNvečkrat spremenjen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

O ustavni neskladnosti 149.č člena ZKP

Primož Križnar, 4.6.2020

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 22/2020Ustavnosodna presoja tretjega odstavka nekdanjega 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je policiji na podlagi pisne zahteve med drugim omogočal pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva, ni doživela meritornega epiloga. Ker se je 149.b člen ZKP 20. julija 2019 prenehal uporabljati, je Ustavno sodišče RS (USRS) zahtevo za oceno ustavnosti 149.b člena ZKP zavrglo zaradi pomanjkanja pravovarstvene potrebe za nadaljevanje postopka. Tako je tretji odstavek 149.b člena ZKP z novelo ZKP-N postal 149.č člen ZKP, ki ga v praksi predvsem policija uporablja za razkrivanje identitet oseb, udeleženih v komunikaciji. Policistom to razširjeno pooblastilo omogoča hitrejše pridobivanje identifikacijskih podatkov v okviru (pred)kazenskega postopka brez predhodne sodne kontrole. Tak pristop k razkrivanju identitete je po mojem mnenju v neskladju z obstoječimi določbami varstva komunikacijske zasebnosti in s tem povezano domačo ter tujo judikaturo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Je poslušanje radia v avtu "priobčitev javnosti" v smislu Direktive o avtorski pravici?

Zoran Skubic, 4.6.2020

Intelektualna lastnina, JAVNO OBVEŠČANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 22/2020Sodna praksa Sodišča EU (SEU) o razlagi pravice do "priobčitve javnosti" v avtorskem pravu ima precej dolgo "brado", saj je to sodišče v zadnjih petnajstih letih, začenši s sodbo Mediakabel, o tej problematiki izdalo vsaj dvajset sodb in sklepov. Del pravne teorije je ta, po sili dejstev in narave precej zapleten in razdrobljen korpus odločitev poimenoval celo blodnjak, v katerem mora SEU kot mitični Tezej vsakič znova najti novo Ariadnino nit za izhod iz vsakokratne zagate, ki jo narekujejo dejstva posamičnega primera. In ti primeri so lahko tako različni, kot je le možna pojavna različnost avtorskega prava v stvarnosti. A kot po navadi je moč daleč največ zapletov najti prav pri najpomembnejši postranski umetnosti na svetu - glasbi. SEU je tako nedavno tega obravnavalo švedsko zagato s skorajda absurdnim vprašanjem, ki bi se ga dalo parafrazirati v: "Ali bi morali vozniki kratkoročno najetih ("rent-a-car") vozil med vožnjo pravzaprav prisluhniti zgolj - brnenju motorja?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 4.6.2020

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2020PP, št. 8/95, 27. april 1995, str. 4
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Se storilec lahko izogne postopku o prekršku s plačilom odpustka?

Ivan Šelih, 4.6.2020

Prekrški

Ivan Šelih, Pravna praksa, 22/2020V obravnavanju posameznih pobud smo pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) ugotovili, da nekateri predpisi lokalnih skupnosti omogočajo, da se lahko uporabniki javnih parkirišč v določenih primerih, ko je bilo ugotovljeno, da nimajo plačane predpisane parkirnine, s plačilom določenega nadomestila izognejo postopku o prekršku. Takšno ureditev smo že v letu 2014 presodili za sporno z več vidikov in pristojne državne organe (vključno z vlado RS), ki so dolžni nadzorovati zakonitost dela organov lokalnih skupnosti, pozvali k ukrepanju. Ob obravnavi nove zadeve s tega področja ponovno ugotavljamo, da bo treba na dokončne zakonske rešitve očitno še počakati. Pričakujemo pa, da bo tudi ta prispevek dodatna spodbuda, da se zagotovi dosledno izvajanje določb Zakona o prekrških (ZP-1) pri obravnavanju prekrškov parkiranja na javni parkirni površini brez plačila parkirnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

So živali čuteča bitja tudi v kazenskem pravu?

dr. Miha Šepec, 4.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 22/2020Marca 2020 je Slovenija naredila velik korak s sprejetjem novele Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B), ko je živalim priznala posebni status čutečih bitij. S skrajno čustveno nabito določbo novega 15.a člena SPZ - "Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja" - je zakonodajalec dokončno presekal stare tradicionalne pravne poglede, ki živali obravnavajo le kot stvari, ki so v absolutni domeni njihovega lastnika. Kot velik ljubitelj živali lahko le pozdravljam táko potezo zakonodajalca, kot tudi kakršnekoli druge premike za pravno zaščito živali. Kot kazenski pravnik pa z žalostjo ugotavljam, da navedena določba v kazensko pravo prinaša le zmedo oziroma da bodo živali v kazenskem pravu bistveno bolje zaščitene, če določbo kar v celoti ignoriramo. Oziroma drugače povedano: dokler se zakonodajalec ne bo za podobno spremembo odločil tudi v Kazenskem zakoniku (KZ-1), je določba novega 15.a člena SPZ za kazensko pravo le mrtva črka na papirju, ki ne bo izboljšala pravnega statusa živali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Pravica do odločitve o času in načinu končanja lastnega življenja in nudenja pomoči pri njenem udejanjanju

mag. Uroš Goričan, 4.6.2020

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 22/2020Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) je na podlagi večjega števila ustavnih pritožb domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb v združenem postopku tehtalo med pravico do samoodločanja o lastnem življenju kot elementu osebnostne pravice ter dolžnostjo države varovati življenje. Presodilo je, da je določba 217. člena Kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch, StGB) neustavna in zato nična. S tem je pomoč pri samomoru, ki jo nudijo osebe kot dejavnost in niso bližnji umirajočega, po dobrih štirih letih v Zvezni republiki Nemčiji ponovno dekriminalizirana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Delež tujcev med zaprtimi osebami v letih 2013-2019

Avtor ni naveden, 4.6.2020

Tujci, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2020Delež tujcev v slovenskih zaporih se je v zadnjih treh letih podvojil, pretežno zaradi tihotapljenja migrantov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Fiduciarni račun rezervnega sklada

Tadej Kovačič, 4.6.2020

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Tadej Kovačič, Pravna praksa, 22/2020Upravnik naše večstanovanjske stavbe je pri hranilnici odprl fiduciarni račun rezervnega sklada v imenu in za račun nas, etažnih lastnikov. 1. Ali lahko kot posamezni etažni lastnik od hranilnice zahtevam (seveda proti plačilu stroškov) izpis prometa na tem računu za določeno obdobje? 2. Ali sme hranilnica pogojevati izročitev takega izpisa s pridobitvijo upravnikovega soglasja? 3. Ali lahko etažni lastniki sami izberemo banko/hranilnico za ta račun in od upravnika zahtevamo, da ga prenese k izbrani banki/hranilnici?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Četrt stoletja od ponovne uvedbe notariata v Sloveniji

Sonja Kralj, 4.6.2020

Odvetništvo in notariat

Sonja Kralj, Pravna praksa, 22/2020Dne 1. junija 2020 obeležujemo 25-letnico ponovne uvedbe notariata v Republiki Sloveniji, ki je bil sicer ukinjen z Odlokom o odpravi javnih notarjev in javno-notarskih zbornic z dne 17. novembra 1944. 1. junija 1995 pa so prve notarke in notarji odprli vrata slovenskih notarskih pisarn in začeli z delom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pritiski

Zvjezdan Radonjič, 7.6.2018

Ostalo, Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 22/2018Pravno javnost je treba seznaniti z odločitvijo Sodnega sveta z dne 8. maja 2018, ki se glasi: "Ravnanje sodnika, ki na državnega tožilca izvaja pritisk, da opravi določeno procesno ravnanje v posameznem postopku, ni v skladu s Kodeksom sodniške etike. Sodnik mora spoštovati neodvisnost položaja državnega tožilca kot stranke postopka." Odločitev je sprejeta na seji Komisije za etiko in integriteto, ki je organ v sestavi Sodnega sveta, vendar je pod odločitev podpisan Sodni svet neposredno (med glasovalci sicer ni bilo niti enega kazenskega pravnika, kar pa ne more zmanjšati vpliva in posledic sprejete odločitve). Ker je zadeva, v kateri je sodnik izvajal pritisk na državnega tožilca, pravnomočno zaključena, lahko navedemo ključne momente v zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Dedna izjava o pozneje najdenem premoženju

Ana Krušič Čotar, 7.6.2018

Dedovanje

Ana Krušič-Čotar, Pravna praksa, 22/2018Postopanje sodišča po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, če se najde premoženje, za katero se ni vedelo, da je del zapuščine, ureja Zakon o dedovanju (ZD) v določbi 221. člena, ki opredeljuje pozneje najdeno premoženje. Na prvi pogled jasna določba odpira številna nerešena vprašanja, ki se neizbežno zastavljajo ob poglobljenem preučevanju relevantne sodne prakse. Eno od njih je vprašanje ponovnega pridobivanja oziroma upoštevanja dednih izjav iz predhodno izvedenega zapuščinskega postopka. S prispevkom želim predstaviti svoje stališče in stališča sodne prakse glede tega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Odvetnik, pravo in družba

mag. Nina Betetto, 7.6.2018

Odvetništvo in notariat

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 22/2018V članku s perspektive sodnice razmišljam o vlogi odvetnika ter o dejstvu in najstvu odvetniškega poklica. Odvetniško poklicno etiko razumem najprej kot zrcalo uporabne etike, torej kot filozofsko kategorijo, ki se ukvarja z moralnimi vprašanji (na primer: ali naj odvetnik, da bi dosegel cilj, ki ga želi njegova stranka, uporabi nemoralna sredstva; ali naj odvetnik spoštuje navodila stranke, ki niso v njeno korist), na makroravni pa kot skupek (ne)zapisanih standardov, ki so ključni za opravljanje odvetniškega poklica in k uresničitvi katerih stremijo člani profesionalnega odvetniškega združenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pojasnilo k članku (Ne)pravičnost sojenja na področju avtorski sorodnih pravic

Okrožno sodišče v Ljubljani, 7.6.2018

Intelektualna lastnina

Okrožno sodišče v Ljubljani, Pravna praksa, 22/2018V zvezi s člankom, objavljenim v Pravni praksi št. 20-21/2018 (str. 14-17), z naslovom (Ne)pravičnost sojenja na področju avtorski sorodnih pravic, avtorja Boruta Bernika Bogataja, pojasnjujemo, da sodniki sprejemamo odločitve z obrazložitvami v sodnih od
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Problematika privolitve mladoletnega oškodovanca po drugem odstavku 287. člena KZ-1

Barbara Zobec, 7.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 22/2018Kazenski zakonik (KZ-1) ne pozna splošnih norm o privolitvi oškodovanca, čeprav jo sicer sodobno kazensko pravo razume kot samostojni institut splošnega dela kazenskega prava. Institut je relativno bogato teoretično obdelan predvsem v nemški pravni teoriji, medtem ko pri nas tej problematiki do nedavnega ni bilo namenjeno veliko pozornosti. Eden redkih teoretikov, če ne celo edini, ki je privolitev oškodovanca znanstveno obdelal, je prof. Korošec. Tudi sodna praksa se s privolitvijo oškodovanca kot razlogom za izključitev protipravnosti v glavnem ni veliko ukvarjala, čeprav je šlo za posege v tiste dobrine, ki po naravi stvari na tak ali drugačen način sodijo v njegovo razpolagalno sfero. S takšnim ravnanjem pa se posameznik nedvomno nelegitimno - in mislim, da tudi protiustavno - omejuje pri odločitvah, pomembnih za razvoj njegove lastne osebnosti, nadalje se omejuje njegova pravna sposobnost odločati o sebi in o svoji usodi, jemljejo se mu pravica do samoodločbe, do svobodnega razvoja osebnosti in osebna avtonomija. Vse to pomeni poseganje v različne človekove pravice, ki jih zagotavlja 35. člen Ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Neposredno trženje in GDPR

Matej Vošner, 7.6.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 22/2018Ali Splošna uredba o varstvu podatkov na področju izvajanja neposrednega trženja po telefonu prinaša kakšne bistvene spremembe v zvezi s kontaktiranjem obstoječih in novih strank, do katerih pride podjetje prek kontaktov iz telefonskega imenika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Pravna oseba ni nosilka človekovih pravic in svoboščin

Avtor ni naveden, 7.6.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/20181. Ustavna pritožba Banke Slovenije zoper odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV Kpd 25686/2016 z dne 30. junija 2016, št. IV Kpd 25686/2016 z dne 30. junija 2016, št. IV Kpd 25686/2016 z dne 6. julija 2016 in št. III Kpd 29285/2016 z dne 22. julija 2016 se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Skupno varstvo in vzgoja

Andreja Kruhar Winter, 7.6.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Andreja Kruhar-Winter, Pravna praksa, 22/2018Trenutna ureditev skupnega varstva in vzgoje v slovenskem pravnem redu se razlikuje od večine evropskih ureditev, ki so že pred leti pristopile k spreminjanju zakonodaje. Spremembe so bile sprejete zaradi uveljavljanja otrokove pravice do varstva in vzgoje obeh staršev ter temeljne dolžnosti in odgovornosti staršev. Po Konvenciji ZN o otrokovih pravicah (v nadaljevanju KOP) sta oba starša enako odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj (18. člen). Na prvem mestu je pri tem načelo največje koristi otroka, ki izhaja iz prvega odstavka 3. člena KOP, ki določa, da morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki (bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa) glavno vodilo otrokove koristi. V prispevku bom na kratko predstavila zgodovinski razvoj skupnega varstva in vzgoje v nekaterih tujih pravnih redih ter poskušala prikazati razlike v ureditvi skupnega varstva in vzgoje po sedanjem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) v primerjavi z novostmi, ki se nam obetajo po Družinskem zakoniku (DZ), ki se bo začel uporabljati 15. aprila 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Sivo polje kaznovanja - pravičnost kaznovalnih odškodnin

Katja Piršič, 8.6.2017

Pravoznanstvo, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Katja Piršič, Pravna praksa, 22/2017Časi, ko je bilo odškodninsko pravo namenjeno izključno povrnitvi škode v obliki restitucije, kompenzacije in satisfakcije, so minili. Država z izvrševanjem podeljene kaznovalne funkcije ne zmore več učinkovito varovati temeljnih pravnih dobrin, saj navkljub jasnim določbam kazenskega ali prekrškovnega prava nekatera ravnanja posameznikov očitno posegajo v pravno zavarovane dobrine drugih, kljub temu pa so izvzeta iz sfere kaznivega in niso ustrezno sankcionirana. Iz tega razloga je treba zaščito elementarnih dobrin družbe s prenosom težišča kaznovanja in prevencije zagotoviti v sklopu izravnalne funkcije odškodninsko-pravnega področja. V osrčju slednjega dandanes sicer še vedno prevladujeta oškodovanec in njegov pravni položaj, kar pa bi bilo treba spremeniti s postopnim uvajanjem kaznovalnih odškodnin, ki se kot zelo priročne izkažejo v primerih "stavke" kriminalitetno-penalnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Višje sodišče naj ne bo le "razveljavišče"

Petra Hren, 8.6.2017

CIVILNO PRAVO

Petra Hren, Pravna praksa, 22/2017"Ali so za zaostanke res krivi odvetniki?" je uvodoma začel svoje predavanje odvetnik Matija Testen pred več kot dvesto kolegi pravniki v Portorožu. S provokativnim vprašanjem je vzbudil pomisleke o smiselnosti in dopustnosti novosti, ki jih prinaša novela ZPP-E, ki je bila nedvomno ena izmed najbolj aktualnih tem v okviru XV. Dnevov civilnega in gospodarskega prava, ki jih je 13. in 14. aprila 2017 organiziral Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Obširna novela ZPP-E pomeni velik poseg v dosedanjo ureditev pravdnega postopka, svoje pomisleke pa je podal tudi profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Aleš Galič, ki je povedal, da je bil namen novele predvsem skrajšanje teka sodnih postopkov; ali je to doseženo, bo pokazala šele praksa, pri tem pa igrajo pomembno vlogo ne le prvostopenjska, temveč tudi drugostopenjska sodišča oziroma - po besedah prof. Galiča - tudi "razveljavišča".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Pravica do izjave v postopku in vročitev odgovora na pritožbo - sprejem delne izpolnitve po gradbeni pogodbi

Avtor ni naveden, 2.6.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2016Z vidika zagotavljanja pravice do izjave sodišče prve stopnje načeloma ni dolžno vročati pritožniku odgovora nasprotne stranke na pritožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Dinamični naslovi IP

Irena Vovk, 2.6.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2016Generalni pravobranilec Sodišča EU Manuel Camposa Sanchez-Bordone je 12. maja 2016 izdal pomembno mnenje, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov na spletu. V zadevi C-582/14 Patrick Breyer proti Nemčiji je izrazil prepričanje, da je treba podatek o dinamičnem naslovu IP obravnavati kot osebni podatek in da ta spada pod domet Direktive 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Prenos lastninske pravice na nepremičnini - stanovanju ali stanovanjski hiši in plačilo davka

dr. Jernej Podlipnik, 2.6.2016

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 22/2016Bralka je podedovala nepremičnino, v kateri pa ni nikoli prebivala. Podariti jo želi hčerki, ki bo v njej živela približno tri leta, nato pa naj bi jo prodala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja

Avtor ni naveden, 2.6.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2016Točka 4 tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ni v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Objava seznama sankcioniranih pooblaščenih revizorjev

Irena Vovk, 2.6.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2016Ali lahko Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v poročilu o ukrepih (kot delu letnega poročila) objavi tudi ime in priimek sankcionirane fizične osebe -pooblaščenega revizorja ali pooblaščenega ocenjevalca vrednosti - ki ji je bil izrečen ukrep po Zakonu o revidiranju (ZRev-2)? Agencija namreč meni, da bi bila objava imen pravnomočno sankcioniranih pooblaščenih revizorjev oziroma ocenjevalcev vrednosti z navedbo ugotovljenih kršitev v javnem interesu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 22

Leto objave

2020(10) 2018(8) 2017(2) 2016(10)
2015(8) 2014(5) 2013(3) 2012(6)
2011(9) 2010(11) 2009(10) 2008(11)
2007(18) 2006(12) 2004(12) 2002(7)
1998(5) 1997(8) 1994(1) 1993(3)
1991(14)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H IJ K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov