O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 94)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Izbrisani vložili 331 tožb

Toni Tovornik, 25.1.2018

Obligacije

Toni Tovornik, Pravna praksa, 3-4/2018Izbrisanim so bile do konca leta 2017 v upravnih postopkih priznane odškodnine v skupnem znesku 26,4 milijona evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Proizvodnja prepovedane droge kot izvršitveno ravnanje pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 186. člena KZ-1 (med) ratio legis in ratio decidendi

mag. Aleksander Karakaš, 25.1.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 3-4/2018Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je bilo kot inkriminacijsko razširjeni "naslednik" kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu Kazenskega zakonika (KZ) od uveljavitve leta 2008 do danes spremenjeno samo enkrat. Z novelo leta 2011 je določil, da del storilčevih izvršitvenih ravnanj po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ni motiviran zgolj s prodajo prepovedanih drog, nedovoljenih snovi v športu in predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog, ampak še z njihovim dajanjem v promet. V drugem odstavku je predmet izvršitve dodatno razširjen na nedovoljene snovi v športu. V tretjem odstavku sta izvršitveni ravnanji iz prvega in drugega odstavka predpisani alternativno namesto kumulativno, v petem odstavku pa je obvezen odvzem prevoznih sredstev, uporabljenih za prevoz in hrambo teh snovi in prepovedanih drog, znova omejen le na posebej prirejena prevozna sredstva ali omejen z novim pogojem, da je njihov lastnik vedel ali mogel vedeti, da bodo uporabljena za takšen namen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

"Nevarni" vrhovni sodniki

Barbara Zobec, 25.1.2018

Sodišča

Barbara Zobec, Pravna praksa, 3-4/2018V zvezi z dogodki na glavnem vhodu v sodno palačo se nisem nameravala oglašati. Menila sem, da je bilo že dovolj povedanega in da se bodo zadeve uredile - da bomo dobili vsi sodniki in uslužbenci sodišča, ki si nas pravosodni policisti očitno ne morejo zapomniti (prejšnji varnostniki so nas poznali in nas s prijaznimi pozdravi spuščali na sodišče), ustrezne pametne kartice ali izkaznice, da ne bomo dnevno izpostavljeni zdravju škodljivemu sevanju. Ko sem slišala, da se zbirajo nekakšni podpisi, sem se odločila, da bom pojasnila tudi svojo izrazito neugodno in brutalno izkušnjo, ki sem jo doživela od policistov na glavnem vhodu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Je Avtentična razlaga določbe četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP ustavnopravno dopustna?

dr. Blaž Kovačič Mlinar, 25.1.2018

Kazenski postopek

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 3-4/2018Državni zbor je dne 22. novembra 2017 sprejel Avtentično razlago določbe četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP (ORZKP153, 154), ki dvoletni rok v določbi drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) opredeljuje kot zgolj instrukcijski rok: "Določbo četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku [...] je treba razumeti tako, da je rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok. Če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon, se lahko pridobljeno gradivo iz četrtega odstavka 153. člena oziroma drugega odstavka 154. člena v postopku uporabi kot dokaz tudi, če je zahteva za preiskavo ali obtožnica oziroma obtožni predlog vložen po poteku roka dveh let od konca izvajanja ukrepov iz 149.a, prvega odstavka 149.b, 150., 151., 155., 155.a in 156. člena."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Posredovanje osebnih podatkov umrlih oseb

Matej Vošner, 25.1.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 3-4/2018Pod kakšnimi pogoji in v katerih primerih je dopustno posredovati osebne podatke umrlih oseb, če so bili ti vpisani že pred več kot 100 leti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Tekmovanje Študentska pravda: prometna nesreča, povzročena s samovozečim vozilom

David Borlinič Gačnik, 25.1.2018

Obligacije

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 3-4/2018Tekmovanje Študentska pravda je potekalo že tretje leto zapovrstjo v organizaciji PF Univerze v Mariboru. Projekt, katerega snovalci so mladi pravniki in študenti prava, postaja tradicionalen, na kar kažeta tudi naraščajoče zanimanje študentov in velika udeležba na tekmovanju - tako tekmovalnih ekip kot poslušalcev. Tekmovanja se je v letošnjem študijskem letu udeležilo devet ekip z mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete. Organizacija tekmovanja je potekala pod okriljem dekanje PF Univerze v Mariboru profesorice dr. Vesne Rijavec, profesorice dr. Tjaše Ivanc, Denisa Baghrizabehija in Denisa Magyara.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku odločbe - odstop od sodne prakse VS RS

Avtor ni naveden, 25.1.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2018S to odločbo Vrhovno sodišče odstopa od svoje prakse, po kateri je za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v določenih primerih zadostovalo že, če je opis dejanja (v povezavi z abstraktnim delom) vseboval navedbo, da se je dolžnik zavezal, da bo obveznosti izpolnil in/ali obljubljal plačilo, pa do izpolnitve obveznosti ob dospelosti ni prišlo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Upokojitev oziroma menjava razpravljajočih sodnikov ni opravičljiv razlog za dolgotrajno sojenje

Avtor ni naveden, 25.1.2018

Človekove pravice, Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2018Pobudnica je na Delovno sodišče v Mariboru (sodišče) pred več kot štirimi leti vložila tožbo zoper delodajalca. Razpisanih je bilo več narokov za glavno obravnavo, vendar naj bi bili vsi preloženi. Zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku je na predsednika sodišča naslovila dve nadzorstveni pritožbi in rokovni predlog, predsednik sodišča pa je njeno zadnjo nadzorstveno pritožbo spoznal za utemeljeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Razveza zakonske zveze pred verskim sodiščem

dr. Nana Weber, 25.1.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 3-4/2018Sodišče Evropske unije (EU) je odločilo, da razveza zakonske zveze, ki je posledica enostranske izjave enega od zakoncev pred verskim sodiščem, ne spada na vsebinsko področje uporabe uredbe "Rim III" o pravu, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze, saj je pravno veljavnost mogoče priznati le tisti razvezi, ki jo potrdi javni organ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Nadomestni zapor - nova oblika izvršitve neplačane in neizterljive globe

mag. Mojca Curk, 25.1.2018

Prekrški

mag. Mojca Curk, Pravna praksa, 3-4/2018Uklonilnega zapora, ukinjenega z odločbo Ustavnega sodišča RS, kot sredstva prisile k plačilu globe ne moremo primerjati z uvedbo novega instituta nadomestnega zapora v prekrškovnem postopku, saj je slednji oblika izvršitve neplačane in neizterljive globe. Nadaljnja pomembna značilnost je tudi v tem, da obveznost plačila globe s prestanim nadomestnim zaporom ugasne, medtem ko je bil storilec po prestanem uklonilnem zaporu še zmeraj dolžan plačati globo in je uklonilni zapor torej ni nadomestil. Namen prispevka je podati splošen oris in informacije o odreditvi nadomestnega zapora v postopku o prekršku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

(Ne)ustreznost ureditve drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči

mag. Brina Felc, 26.1.2017

Odvetništvo in notariat

mag. Brina Felc, Pravna praksa, 3-4/2017Namen brezplačne pravne pomoči je po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Vendar pa ta namen v luči določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP ni v celoti uresničen, kar izhaja tudi iz konkretnih primerov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Vključevanje žensk in vidika spola v mirovne procese - primer mediacije

mag. Andreja Kokalj, 26.1.2017

Civilni sodni postopki

mag. Andreja Kokalj, Pravna praksa, 3-4/2017Vedno bolj narašča zavedanje o pomenu vključevanja različnih vidikov, med njimi tudi vključevanja vidika spola, pri razumevanju vplivov konfliktov in pri njihovem razreševanju. Za doseganje trajnega miru je še posebej pomembno, da se tudi ženske vključuje(jo) v mirovne procese. Z vključitvijo kar najširšega dela družbe, z vključitvijo posebnih potreb in skrbi žensk ter z njihovo vključitvijo v mirovne procese kot aktivnih udeleženk, se širi tudi polje legitimnosti mirovnega procesa. Namen prispevka je spodbuditi k razmišljanju o pomenu vključevanja vidika spola v mirovne procese in na kratko predstaviti razvoj na tem področju. Z vključevanjem vidika spola v doseganje končnega dogovora se zagotavlja večja vključenost različnih družbenih skupin in tudi najranljivejših skupin (po)konfliktne družbe, otrok in v določenih situacijah žensk, ter ublažitev razmerij moči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Tožena stranka: neznani dediči po neznano kje in kdaj umrlem zapustniku

mag. Milan Vajda, 26.1.2017

Civilni sodni postopki

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 3-4/2017V sodni praksi obstaja diametralno nasprotno stališče glede pravnega vprašanja, ali so lahko v pravdnem postopku na pasivni strani, torej kot tožena stranka, tudi "neznani dediči po neznano kje in kdaj umrlem zapustniku 'pok. ime in priimek'". Zadevno pravno vprašanje se lahko obravnava tudi v prenesenem pomenu kot "male tajne velikih pravnih mojstrov" ali kot "različna krajevno pravna argumentacija" ali kot "dokler je lahko tako, naj bo tako, ker je tako prav, dokler je lahko tako".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Videonadzor v dvigalih

Toni Tovornik, 26.1.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 3-4/2017V večstanovanjski stavbi izpolnjujejo vse zahteve iz 76. člena ZVOP-1 glede videonadzora, zato razmišljajo o njegovem izvajanju tudi v dvigalih. Tretji odstavek 76. člena dopušča, da se z videonadzorom v večstanovanjski stavbi nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Ali dvigala sodijo med skupne prostore večstanovanjske stavbe, v katerih se lahko izvaja videonadzor?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Vpliv spremenjenih okoliščin na zvišanje oziroma znižanje preživnine za otroka

Eva Šmirmaul, 26.1.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

Eva Šmirmaul, Pravna praksa, 3-4/2017Dolžnost staršev do preživljanja otrok, zagotovljena z Ustavo, se v praksi izraža na različne načine. S sodno odločbo določena ali dogovorjena preživnina se lahko zaradi okoliščin, ki so se bistveno spremenile, zviša ali zniža. Potrebe preživninskega upravičenca in zmožnosti zavezanca so tiste, ki narekujejo odločitev sodišča o tem, ali se naj že določena oziroma dogovorjena preživnina na zahtevo preživninskega upravičenca oziroma zavezanca spremeni. V članku sem se z vidika starševske dolžnosti skrbi za otroke omejila zgolj na tiste primere, ko je zaradi spremenjenih okoliščin vložena tožba na zvišanje ali znižanje preživnine, ter skozi sodno prakso predstavila dve okoliščini, ki se v okviru trditvene podlage pri zahtevku na spremembo višine preživnine pogosto pojavljata: otroški dodatek in pridobitna zmožnost staršev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Preprečitev ali oviranje ustanavljanja političnih strank - praznina v Kazenskem zakoniku

dr. Miha Šepec, 26.1.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 3-4/2017Svobodna in prostovoljna ustanovitev politične stranke kot združenja državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, je osnovni pogoj demokratične družbe in v razviti pravni državi ena od temeljnih ustavnih človekovih pravic. Brez političnih strank ni demokracije. Državni režim, v katerem vlada le ena politična stranka, ki onemogoča ustanavljanje političnih strank z nasprotnimi interesi, nasproti misleče pa označi kot politične nasprotnike, nam je iz naše zgodovine še predobro poznan. Osamosvojena Slovenija, ki se je oddaljila od tedanjega nedemokratičnega režima, bi zato morala še toliko bolj poskrbeti, da je ustanavljanje političnih strank v Sloveniji popolnoma svobodno in da ne more nihče te temeljne ustavne pravice omejevati, preprečevati ali ovirati, če za to niso podane ustavno dopustne omejitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Sodstvo kot resničnostni šov

mag. Janez Tekavc, 26.1.2017

Sodišča

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 3-4/2017Novi Sodni red je minister za pravosodje objavil 29. decembra 2016, veljati pa je začel 1. januarja 2017, tj. tri dni po objavi. Resni predpisi se redkokdaj objavljajo s tako kratkim vacatio legis, medije pa so ob tem najbolj pritegnile ministrove besede: "Opažam potrebo po večji odprtosti sojenj. Je pa res, da se večini mojih kolegov to še vedno zdi nepotrebno. Sploh pa to velja za stranke, še posebej za javne osebnosti, ki so za medije zelo zanimive."
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Odprta vprašanja glede snemanja glavnih obravnav

Toni Tovornik, 26.1.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 3-4/2017Sodni red, ki je začel veljati 1. januarja, v 17. členu dovoljuje snemanje in fotografiranje v zadevah, iz katerih javnost ni izključena, neposredno pred pričetkom javne glavne obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve, in sicer s prostora, ki ga za to določi sodnik, ki vodi postopek. Ta določba širi možnost snemanja in fotografiranja s kazenskih postopkov, pri katerih je to do zdaj dopuščal 301. člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP), tudi na vse druge postopke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Kaznivo dejanje po 240. členu KZ-1 v luči predvidene novele E

mag. Mojca Turinek, 26.1.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Mojca Turinek, Pravna praksa, 3-4/2017V predlogu novele KZ-1E je med drugim predvidena tudi sprememba 240. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Za pregon kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki ga je za zdaj mogoče storiti le naklepno, in sicer z obliko direktnega naklepa, obarvanega s posebnim ciljem oziroma namenom pridobitve premoženjske koristi ali povzročitve škode, bi odslej zadoščal eventualni naklep storilca v zvezi s storjeno zlorabo položaja ali zaupanja. Kaznivi (predhodni) namen pridobitve premoženjske koristi sebi ali drugemu ali povzročitve premoženjske škode pa bi se črtal in določil kot posledica kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Problemi izrekanja in izvajanja prepovedi nasilnih dejanj po ZPND

dr. Vesna Bergant Rakočević, 22.1.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 3-4/2015Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) zdaj velja in se uporablja približno sedem let. Zakonodajalec si je s sprejemom predpisa za cilj postavil izjemno pomembno družbeno vrednoto, in sicer je bil njegov namen zagotoviti žrtvam nasilja potrebno varstvo ter to družbeno zlo prek različnih institutov tudi zmanjšati. Zakon naj bi zagotovil enoten pristop k obravnavanju nasilja v družini (predvsem prek oblikovanja opredelitve nasilja v družini in temeljnih načel za obravnavanje žrtev), koordinirano delovanje različnih organov in organizacij (večdisciplinarni in večinstitucionalni pristop) in dopolnjeval obstoječe ukrepe za zaščito žrtve v različnih zakonih. Ali oziroma koliko so ti cilji res doseženi, ne morem soditi, na sodiščih pa ugotavljamo, da se je v postopkih, v katerih žrtve nasilja predlagajo ustrezno varstvo, pojavilo nemalo težav, ki te cilje, še zlasti cilj varstva žrtve, precej otežujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Posredovanje osebnih podatkov zaposlenih krovni družbi

Irena Vovk, 22.1.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3-4/2015Skupino HSE sestavljajo krovna družba HSE, d. o. o., ter odvisne družbe v njeni stoodstotni lasti (DEM, SENG, TEŠ) in družbe v večinski lasti (PV, TET). Krovna družba želi pridobiti osebne podatke zaposlenih v odvisni družbi. Ali Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) dopušča to možnost?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Osebni podatki reševalcev iz vode za prijavo tekmovanja

Irena Vovk, 22.1.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3-4/2015Plavalni klub (organizator prireditve) je od zavoda za šport oziroma upravnika bazena zahteval, da jim posreduje imena in priimke ter kopije izkaznic reševalcev iz vode, da bodo lahko prijavili tekme pri upravni enoti. Ker upravnik tega ni želel storiti, je to od njega zahtevala upravna enota. Ali je tako ravnanje upravne enote pravilno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Kolektivni odpusti

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2015Tožena stranka relevantnih podatkov v zvezi z odpovedjo večjemu številu delavcev zaradi začetka stečajnega postopka ni posredovala sindikatom pri delodajalcu in zavodu za zaposlovanje niti se s sindikati pri delodajalcu ni posvetovala o možnih načinih za preprečitev in omilitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic (drugi odstavek 103. člena ZDR). Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Stroški obratovanja večstanovanjske stavbe - terjatve skupnosti etažnih lastnikov - zastaranje

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Obligacije, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2015Terjatev skupnosti lastnikov ni mogoče obravnavati enako kot terjatev upravnika. Presoja sodišč, da terjatev skupnosti lastnikov ni mogoče subsumirati pod 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ, je pravilna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Anomalije pri uporabi instituta pogajanj o priznanju krivde v slovenskem kazenskem postopku

dr. Katja Šugman Stubbs, 22.1.2015

Kazenski postopek

dr. Katja Šugman-Stubbs, Pravna praksa, 3-4/2015Z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-K je naš kazenski postopek naredil še en odločen korak proti adversarnemu modelu: uvedel je namreč pravilo, da zoper obdolženca, ki prizna krivdo, postopka ne vodimo več v celoti. S tem (deloma) odstopamo od temeljnega načela našega sicer mešanega tipa postopka: načela iskanja materialne resnice. Sodna in tožilska statistika kažeta, da se je "pogajalski" pristop k reševanju kazenskih zadev v slovenski sodni praksi dodobra ukoreninil; morda še predobro. V dobrih dveh letih se je naš postopek temeljito "amerikaniziral"; z dobrimi in slabimi stranmi vred. Prispevek kritično prikazuje nekatere nezakonite bližnjice k obsodbi, ki so se uveljavile v naši sodni praksi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 3-4

Leto objave

2018(10) 2017(9) 2015(10) 2010(9)
2009(10) 2004(11) 2001(11) 1996(21)
1994(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB C ĆČ D ĐEF G HIJ K LM N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov