O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 79)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Skupna občinska uprava

Sonja Strle, 18.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 16/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o razmerju med občino ustanoviteljico in skupno občinsko upravo glede obdelave osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

MNZ obravnava 74.000 kaznivih dejanj na leto

Urša Ravnikar Šurk, 18.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 16/2019Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019-2023. Akt vključuje tudi analizo stanja, govori o gospodarski kriminaliteti pri varovanju finančnih interesov v državi, korupciji in zaščiti javnih sredstev ter opredeljuje različne strategije. Ministrstvo navaja, da je ovrednotena finančna škoda zelo velika - v zadnjih petih letih je znašala 3,29 milijarde evrov oziroma kar 89 odstotkov zaznane materialne škode, ki jo v Sloveniji povzroči kriminaliteta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Stranka sodnega postopka kot storilec kaznivega dejanja krive izpovedbe

Alenka Razpet, 18.4.2019

Kazenski postopek

Alenka Razpet, Pravna praksa, 16/2019"Dolžni ste govoriti resnico, povedati vse, kar veste o zadevi, ničesar zamolčati, kriva izpovedba pa je kaznivo dejanje." To je pravni pouk, ki dnevno odmeva po sodnih dvoranah širom Slovenije. Kaj pa če osebe, ki so v okviru dokazovanja zaslišane v sodnem postopku, te dolžnosti ne spoštujejo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Dvojna merila disciplinskega tožilca

Zvjezdan Radonjić, 18.4.2019

Sodišča

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 16/2019Te dni poteka pravdni postopek, v katerem nekdanji obdolženec v zadevi Patria toži Republiko Slovenijo zaradi zlorabe sodniškega položaja določenega višjega sodnika. Časopisi poročajo: "Danes so kot pričo zaslišali Krkovičevega avtomehanika, ki je popravljal tudi avtomobil višjega sodnika Milana Štruklja, člana senata, ki je potrdil prvostopenjsko obsodbo v zadevi Patria. Po pričanju avtomehanika naj bi mu sodnik dejal, da so četverico v zadevi Patria obsodili zato, ker je bila takšna komanda z vrha." O tem, da bi naj višji sodnik prejel navodila "z vrha", je Tone Krkovič izpovedal že ob odločitvi Vrhovnega sodišča pred dvema letoma, ko je v nagovoru množici z imenom in priimkom omenil sodnika, ki naj bi odločitev senata iz sfere lastnega delovanja prestavil v sfere izven sejne dvorane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Sodniki odločamo o usodah ljudi

dr. Andrej Ekart, 18.4.2019

Sodišča

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 16/2019Z veseljem sem se odzval vabilu, da kot predsednik Slovenskega sodniškega društva (SSD) napišem uvodnik in podam sodniški pogled na aktualna dogajanja v sodstvu. Po eni strani laična in strokovna javnost od sodnikov zelo veliko pričakujeta, po drugi strani pa je javnost do dela sodišč zelo kritična. V javnosti obstaja precej predsodkov o sodnikih, ker marsikdo ne pozna vseh okoliščin in izzivov, s katerimi se sodniki soočamo - in teh izzivov ni malo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Privilegij zoper samoobtožbo in nadzorni (inšpekcijski) postopki

Stajnko Jan, Jakšić Jure, 18.4.2019

Inšpekcije

Jan Stajnko, Jure Jakšić, Pravna praksa, 16/2019Pod pojmom nadzorni postopek razumemo inšpekcijske, davčne, carinske in vse druge postopke nadzora nad spoštovanjem predpisov. Nadzorno funkcijo neposredno izvajajo nadzorni (inšpekcijski) organi preko uradnih oseb. Ti imajo poleg nadzornih pogosto tudi prekrškovne pristojnosti, imajo torej dvojno naravo. Med izvajanjem svoje temeljne funkcije nadzora lahko uradna oseba ugotovi, da je stranka izpolnila zakonske znake posameznih prekrškov in ji zaradi tega naloži ustrezno sankcijo. Ob tem se porodi vprašanje: "Ali se lahko dokazi, ki so zbrani v nadzornem postopku, zakonito uporabijo pri odločanju o prekršku?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Za katera pravna sredstva še obstaja izključna pristojnost slovenskega sodišča po Uredbi Bruselj Ia

dr. Jorg Sladič, 18.4.2019

Civilni kolizijski predpisi

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 16/2019Vprašanje izključne pristojnosti slovenskega sodišča v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb je že bilo predmet slovenske sodne prakse in je že doživelo odziv v teoriji. Znova pa si postavljamo vprašanje, za katera pravna sredstva po ZIZ je sploh mednarodno pristojno slovensko sodišče. Kasacijsko sodišče Francije je s sodbo z dne 20. marca 2019 pojasnilo vsebino pravnih sredstev v izvršilnem postopku, za katera so izključno pristojna sodišča držav članic. Pred Sodiščem EU pa poteka postopek, ki se nanaša na vprašanje izključne mednarodne pristojnosti za odločanje v pravdi o obstoju terjatev zaradi poplačila upnikov po izvršeni dražbi nepremičnine v izvršilnem postopku. Trenutno je popolnoma pravilen odgovor, da za pravna sredstva in za tožbe zaradi razdelitve kupnine izvršilne dražbe niso pristojna sodišča države, v kateri poteka izvršilni postopek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄16

PREKRŠKI: Nejasnosti v postopku o prekrških prekrškovnega organa

Janez Kušar, 21.4.2005

Prekrški

Janez Kušar, Pravna praksa, 16/2005Namen novega Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 7/03 ? ZP-1) je, da bi bil postopek bolj učinkovit. Zato je prišlo do delitve postopka na hitri postopek, ki ga bodo vodili prekrškovni organi (policija, občinski redarji, inšpektorji), in redni postopek, ki ga bodo vodila sodišča prve in druge stopnje...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄16

KNJIGE: Rabljev zamah

Marko Kambič, 21.4.2005

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kultura in umetnost

Marko Kambič, Pravna praksa, 16/2005Andrej Studen, RABLJEV ZAMAH. K zgodovini kriminala in kaznovanja na Slovenskem od 16. do začetka 21. stoletja, Slovenska matica, Ljubljana 2004, 238 strani. Pred nami je delo zgodovinarja, ki se je v zadnjih nekaj letih strastno posvetil preučevanju kriminala in njegovega kaznovanja v preteklost...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄16

Zavest o lastni nevrednosti

Vesna Bergant-Rakočević, 21.4.2005

Sodišča

Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 16/2005(ali še en prispevek k infamiranju sodniškega poklica) Pred kratkim mi je prijatelj podaril CD Ježkovih Balad o koščku kruha. Eden najlepših opusov slovenskega songa in šansona res zbuja občudovanje. Ta stara šola, ta šlif! O tempora, o mores! Ježek ima s pravom kar nekaj skupnega. Sin znameni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄16

Fotografija in osebnostne pravice

Katarina Krapež, 21.4.2005

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Katarina Krapež, Pravna praksa, 16/2005Prispevek je povzetek diplomskega dela »Osebnostne pravice in fotografija«, ki sem ga septembra 2004 zagovarjala na Pravni fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom doc. dr. Barbare Novak. Primeri in vprašanja, ki se nanašajo na digitalne medije in fotografije znanih osebnosti, so del raziskave v okviru...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄16

OBLIGACIJSKA RAZMERJA - ODMEVI: Konformni ali linearni obračun zakonitih zamudnih obresti

Janez Tekavc, 21.4.2005

Obligacije

Janez Tekavc, Pravna praksa, 16/2005V PP, št. 9/05 sem napisal nekaj misli glede vprašanja, ali se zakonite zamudne obresti obrestujejo po konformni ali linearni metodi. Očitno gre za pereče vprašanja tako za trdovratne dolžnike kot tudi za strokovno javnost. Kolega odvetnik Branko Resnik in odvetniški kandidat Tomaž Alič sta v »odmev...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄16

PRAVDNI POSTOPEK: Kako do resnično pospešenega pravdnega postopka?

Boštjan Pavec, 21.4.2005

Civilni sodni postopki

Boštjan Pavec, Pravna praksa, 16/2005Okrožno sodišče v Ljubljani je s 1. januarjem 2005 začelo s povsem novim posebnim ter široko podprtim programom »Pospešeni pravdni postopek1«, katerega prvi neposredni in temeljni namen2 je občutno skrajšanje pravdnih postopkov, torej posredno zmanjšati zaostanke na pravdnem oddelku tega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄16

Stvarno breme

dr. Marko Novak, 21.4.2005

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 16/2005Stvarno oziroma realno breme je pojem stvarnega prava (law of property/property law). Leksikon Pravo ga opredeljuje kot tisto stvarno pravico, ki ji ustreza obveznost vsakokratnega lastnika nepremičnine, da nudi upravičencu določene dajatve (v denarju ali naravi) ali storitve (običajno periodične). ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄16

MEDNARODNI FORUM: ZVOP-1

Tilen Mihelič, 21.4.2005

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Tilen Mihelič, Pravna praksa, 16/2005Vstopite v restavracijo, urejeni od glave do peta, in čutite, da je danes vaš večer. Naenkrat nataknete nogavice na radiator, ki stoji ob vhodu. Mislite si, da tega seveda ni nihče opazil. Kako se motite! Ali ste morda na vhodnih vratih restavracije opazili napis »Pozor, varovanje objekta z video na...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄16

Pravdni postopek: Izvršba po novem

Vida Mayr, 8.6.2000

Civilni sodni postopki

Vida Mayr, Pravna praksa, 16/2000Še malo dražja pot do pravice Predvsem v upanju na hitrejši potek premičninskih, pa tudi drugih izvršb, smo čakali in dočakali začetek dela sodnih izvršiteljev. Treba je priznati: dobivamo sklepe o določitvi izvršiteljev in plačilu predujmov, skratka, zadeve se očitno premikajo. Ima pa nova uredi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄16

Mladi pravniki: Sodišče Evropskih skupnosti v Ljubljani

Boris Eržen, 8.6.2000

Sodišča

Boris Eržen, Pravna praksa, 16/2000Ekipa študentov ljubljanske PF v finalu Tekmovanje v znanju evropskega prava, ki je pravzaprav reprodukcija sodnega procesa (moot court) pred Sodiščem Evropskih skupnosti, je letos bilo že šestič. Organizatorji, Britanski center za angleške in evropske pravne študije v Varšavi (British centre ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄16

Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji

Avtor ni naveden, 8.6.2000

Tujci, Delovna razmerja

, Pravna praksa, 16/2000S tujim partnerjem povezano slovensko podjetje se je soočilo z naslednjim problemom: Tuji strokovnjak za software občasno opravi določene posege v softwarske programe in kot fizična oseba izstavi račun, katerega pri plačilu obravnavajo kot pogodbo o delu s plačilom vseh davkov in prispevkov. Zavo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄16

Kazensko pravo: Institut dejanja majhnega pomena

Andrej Ferlinc, 8.6.2000

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 16/2000Med izključitvijo protipravnosti in izključitvijo kaznivosti Posvetovanje v Portorožu ob koncu aprila (18. in 19.) o bagatelni kriminaliteti(*) je pokazalo, da je obravnavanje bagatelne kriminalitete - v nasprotju z nekaterimi pričakovanji glede na izbrano temo - izredno pomembno. Na povečan pome...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄16

Avtorsko pravo: Aktualni problemi "TV piratstva"

mag. Vesna Bergant-Rakočević, 8.6.2000

Intelektualna lastnina

mag. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 16/2000Pred nami so tedni in meseci, ko bodo na televizijskem sporedu naše nacionalne televizije pogosto ene izmed najdražjih oddaj, namreč težko pričakovani EURO 2000 v nogometu in poletne olimpijske igre v Sydneyu. Cene teh in podobnih športnih prenosov, ki jih je RTV Slovenije v glavnem deležna kot član...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄16

Ob rob zamislim o slovenski registraciji istospolnih partnerjev

dr. Barbara Novak, 8.6.2000

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Barbara Novak, Pravna praksa, 16/2000Pravni akti različnih mednarodnih organizacij oziroma združenj že dalj časa pozivajo države, naj bi homoseksualcem in lezbijkam(*1) zagotovili enake pravice kot vsem drugim ljudem. Eden najnovejših in hkrati najobsežnejših, za Slovenijo v danem trenutku iz očitnih razlogov tudi najbolj relevantnih m...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄16

Civilno pravo: korak bliže h kodifikaciji

Nives Marinšek, 8.6.2000

Lastnina in druge stvarne pravice, Obligacije

Nives Marinšek, Pravna praksa, 16/2000V maju sta se na Brdu pri Kranju ponovno sestali delovni skupini, oblikovani pri Ministrstvu za pravosodje, ki dokončujeta delo na najpomembnejšem segmentu civilne materialne zakonodaje na pripravi predloga obligacijskega zakonika in predloga zakonika za področje stvarnega prava. Medtem ko se obliga...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄16

Pravniški državni izpit: praksa, teorija ali utopija?

dr. Marko Pavliha, 8.6.2000

Sodišča

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 16/2000Tisto pozno oktobrsko sredo je bilo moč slutiti, da se bo jesen prezgodaj umaknila mlajši sestri zimi. Ljubljanska sivina je z odpadlim listjem še bolj poudarjala tesnobno svečanost in mračnost dolgih hodnikov ter soban s previsokim stropovjem na Tavčarjevi 9. Prežet z adrenalinom in prvobitno bojev...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄16

Pravdni postopek: Mirovanje postopka po novem ZPP

Iztok Drozdek, 8.6.2000

Civilni sodni postopki

Iztok Drozdek, Pravna praksa, 16/2000V prispevku nameravam analizirati odločitev sodišča druge stopnje, ki je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, ko je le-to odločalo o mirovanju postopka.(*1) Dejansko stanje: * Sodišče prve stopnje je odredilo glavno obravnavo ter nanjo povabilo pravdni stranki ter njuna pooblaščenca in sicer...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄16

Pogodba o factoringu

mag. Renato Vrenčur, 8.6.2000

Obligacije

mag. Renato Vrenčur, Pravna praksa, 16/20001. OPREDELITEV STRANK FACTORINŠKEGA RAZMERJA Pogodba o factoringu,(*1) kot ena izmed modernih pogodbenih tipov novejšega časa, predstavlja metodo zunanjega financiranja gospodarskih subjektov ter stopa ob bok nekaterim finančnim instrumentom (akreditivu). Glede na svojo funkcijo predstavlja facto...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16

Leto objave

2019(7) 2005(8) 2000(10) 1999(7)
1997(9) 1996(11) 1995(9) 1994(1)
1992(8) 1991(9)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB C ĆČ D ĐE F G HI J K L M N O P QR S Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov