O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 64)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Izvršba na skupno premoženje zakoncev in tožbe upnikov zoper zakonce

Dida Volk, 24.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Dida Volk, Pravna praksa, 40-41/2019Upniki mnogokrat uveljavljajo svoje terjatve zoper dolžnika, ki je poročen oziroma živi v zunajzakonski skupnosti. Kadar upnik predlaga izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ali pa izvršbo na plačo, se vprašanje skupnega premoženja običajno ne pojavi. Je pa zelo pogosto pri izvršbi na nepremičnine, nekoliko manj pri izvršbi na premičnine, predvsem v zvezi z ureditvijo v 66. členu ZIZ, v katerem je določeno, kdo nima položaja tretjega in s tem ugovora tretjega zoper izvršbo. Glede na to, da so nepremičnine povečini že vpisane v zemljiško knjigo (ZK) in ker pri tem veljajo načela iz Zakona o zemljiški knjigi, se vprašanje skupnega premoženja zakoncev in možnosti izvršbe na to skupno premoženje zato najpogosteje pojavlja prav pri izvršbi na nepremičnine. Stališča tako teorije kot sodne prakse so povsem enotna: V izvršilnem postopku na nedoločen delež na skupnem premoženju, bodisi da gre za premično bodisi za nepremično premoženje, ni mogoče poseči. V nadaljevanju prispevka pa se omejujem zgolj na nepremičnine, torej na primere skupne lastnine na nepremičninah, v povezavi s pogostimi napačnimi vpisi v zemljiško knjigo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Določbe ZTuj-2 so v neskladju z 18. členom Ustave

Avtor ni naveden, 24.10.2019

Tujci

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2019Drugi, tretji in četrti stavek drugega odstavka ter tretji odstavek 10.b člena Zakona o tujcih se razveljavijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Dolžnost izbrisa spletnih povezav do osebnih podatkov posameznika

dr. Klemen Pohar, 24.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 40-41/2019Pred leti je ameriški akademik zapisal, da imamo v Evropi dolgo tradicijo razglašanja teoretičnih abstraktnih pravic do zasebnosti, ki jih ne uspemo uveljaviti v praksi. Čeprav bi podobno lahko trdili tudi za ameriški pravni red, si je v današnjem času resnično težko predstavljati popolno varstvo zasebnosti, saj posameznik na svetovnem spletu ves čas pušča sledi, možnost izbrisa vsakršnih javno objavljenih podatkov posameznika pa se zdi ob tem vprašljiva. Četudi noben pravni red ne more vplivati na vse upravljavce podatkov na svetovnem spletu, pa lahko uveljavlja čim bolj učinkovito varstvo osebnih podatkov pri tistih upravljavcih, za katere velja. Z vprašanjem obsega zagotavljanja takega pravnega varstva se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Standardi verodostojnosti psiholoških izvedenskih mnenj

dr. Igor Areh, 24.10.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 40-41/2019V primerjavi z ocenjevanjem klientov v klinični psihologiji je ocenjevanje oseb, ki so udeležene v sodnih postopkih, bolj kompleksno in odgovorno opravilo. Forenzični ocenjevalec lahko s svojimi ugotovitvami usodno vpliva na življenje ocenjevanih oseb. Zato mora delovati kot raziskovalec, ki uporablja znanstveno metodo in ugotovitve utemelji na najbolj kakovostnih psiholoških orodjih ali testih. A večina psihologov, ki izvajajo forenzično ocenjevanje, ni usposobljenih za področje sodnega ocenjevanja osebnosti. To je zaskrbljujoče, saj sodišča razsojajo s pomočjo ugotovitev izvedencev. Dokazna vrednost izvedenskih mnenj je odvisna od njihove znanstvene utemeljenosti, in če izvedenci tega ne razumejo, uporabljajo tehnike, ki vodijo v potrjevanje pričakovanj in prepričanj izvedencev ter v ugibanje o lastnostih ocenjevanih oseb. To se zrcali tudi v neskladjih med izvedenci. Žal sodiščem pogosto manjka znanje, da bi presojala znanstveno utemeljenost mnenj in s tem njihovo dokazno vrednost, a v zadnjih treh desetletjih je prišlo do sprememb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Revizija v postopkih izvršbe na podlagi izvršilnega naslova

Ana Harb, 24.10.2019

Civilni sodni postopki

Ana Harb, Pravna praksa, 40-41/2019Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je z novelo ZIZ-L v izvršilni postopek uvedel revizijo. V prvem odstavku 10. člena ZIZ je namreč zapisano: "Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Obrazložitev upravne odločbe pri odločanju po prostem preudarku

Leonardo Rok Lampret, 24.10.2019

Upravni postopek in upravne takse

Leonardo Rok Lampret, Pravna praksa, 40-41/2019V upravnem postopku se običajno odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, po končanem postopku pa upravni organ izda upravno odločbo. V članku obravnavam obrazložitev kot sestavino upravne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Mednarodna konferenca na temo sodne ideologije

Polona Batagelj, 24.10.2019

Sodišča

Polona Batagelj, Pravna praksa, 40-41/2019Fakulteta za državne in evropske študije Nove Univerze in Re-forma d.o.o. sta 16. septembra 2019 v Ljubljani organizirali mednarodno konferenco, ki je bila namenjena predstavitvi empiričnih študij o ideoloških profilih sodnikov. Konferenca je potekala v okviru raziskovalnega projekta Ideologija na sodiščih, ki ga je podprla ARRS in se osredotoča na vpliv ideoloških profilov nosilcev sodne veje oblasti na opravljanje sodne funkcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Najemna pogodba v obliki notarskega zapisa

Jana Osolnik, 24.10.2019

Civilni sodni postopki, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Jana Osolnik, Pravna praksa, 40-41/2019Najemna pogodba v obliki notarskega zapisa se v praksi sklepa predvsem zaradi interesa najemodajalca, ki želi doseči neposredno izvršljivost vseh najemnikovih obveznosti, ki izvirajo iz najemne pogodbe, in se s tem izogniti morebitnemu sodnemu postopku za izterjavo zapadlih obveznosti. Mednje poleg obveznosti plačevati najemnino spada tudi obveznost najemnika vrniti predmet najema ob prenehanju najemnega razmerja. Se je s sklenitvijo najemne pogodbe v obliki notarskega zapisa res mogoče v vseh primerih izogniti sodnemu postopku in zahtevati vrnitev predmeta najema ob prenehanju najemnega razmerja neposredno v izvršilnem postopku?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Odškodnina zaradi mobinga

Avtor ni naveden, 24.10.2019

Delovna razmerja, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2019Pri odmeri odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu se oškodovancu praviloma dosodi enotna odškodnina za vse nepremoženjske posledice, ki izvirajo iz tega naslova.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Center za izobraževanje v pravosodju

Patricij Maček, 24.10.2019

PRAVOSODJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 40-41/2019Če smo se v eni od preteklih številk ustavili pri novi spletni strani Upravne akademije, ki skrbi za usposabljanje javnih uslužbencev, se tokrat velja zadržati pri novem spletnem mestu Centra za izobraževanje v pravosodju. Center deluje v okviru Ministrstva za pravosodje ter skrbi za izobraževanje sodnikov, državnih tožilcev, izvršiteljev, mediatorjev, upraviteljev v postopkih insolventnosti itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Na parlamentarnem odboru kritično o učinkovitosti sodišč

Urša Ravnikar Šurk, 24.10.2019

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 40-41/2019Ob obravnavi letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2018 je predsednik Vrhovnega sodišča RS Damijan Florjančič delo slovenskih sodišč opisal kot uspešno. Poudaril je nadaljnje zmanjševanje števila nerešenih zadev in skrajševanje reševanja z izjemo zapuščinskih, nepravdnih in nekaterih drugih postopkov. Dodal je, da bodo k boljšemu delovanju v prihodnosti prispevale načrtovana prenova mreže sodišč, uvedba sodnega okrožja kot temeljne celice sodstva in uvedba t. i. enovitega sodnika. Tako bi ukinili delitev okrajnih in okrožnih sodnikov, saj bi enovit sodnik sodil v vseh zadevah na prvi stopnji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Skupni stroški pri razdružitvi solastnine

dr. Nana Weber, 24.10.2019

Civilni sodni postopki

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 40-41/2019Z nekdanjo partnerko sva vsak do ene polovice solastnika hiše, za katero bi na sodišču predlagal delitev. V zakonu piše, da skupne stroške postopka krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari. • Kaj sodi med skupne stroške?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Izvršba na plačo po noveli ZIZ-J

Dida Volk, 17.10.2014

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 40-41/2014Glede izvršbe na plačo so se v zadnjih letih pojavljala številna vprašanja, in sicer predvsem glede obsega izvršbe na plačo, vrstnega reda in tudi učinka upravne izplačilne prepovedi. V zadnjem prispevku na to temo sem (zaradi nekaterih sprejetih sodnih odločb) vnovič obravnavala vprašanje obsega izvršbe na plačo in predvsem vprašanje, kako in v kakšnem obsegu izvršiti sklep o izvršbi na plačo. Posebno poglavje predstavlja upravna izplačilna prepoved, saj je umeščena z Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zanjo pa načeloma ne veljajo siceršnja pravila izvršbe. Na vsa temeljna vprašanja in dileme glede izvršbe na plačo pa smo dobili odgovor z uveljavitvijo zadnje novele Zakona o izvršbi in zavarovanju - novele ZIZ-J, ki je začela veljati 30. julija 2014.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Pravica do povrnitve škode

Avtor ni naveden, 17.10.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2014Prvi stavek prvega odstavka 193. člena Zakona o prekrških je, kolikor izključuje pravico do povračila plačane globe tudi v primeru, ko je prišlo do ustavitve postopka o prekršku zaradi zastaranja, v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora protiustavnost iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do uveljavitve drugačne zakonske ureditve ima pravico do povrnitve neupravičeno plačane globe tudi oseba, ki ji je bila v postopku o prekršku pravnomočna odločba oziroma sodba ali sklep o prekršku spremenjena, odpravljena ali razveljavljena in postopek zoper njo pravnomočno ustavljen zato, ker je nastopilo zastaranje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Odstranitev fotografij z zmenkarskega portala

Irena Vovk, 17.10.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 40-41/2014Posameznik je izvedel, da je na neki spletni strani za zasebne stike objavljena njegova fotografija. Ker objave ni dovolil, je upravljavcu spletne strani poslal prošnjo za njen umik. Upravljavec mu je pojasnil, da mora najprej posredovati svoje ime in druge osebne podatke, česar pa ne želi, da ne bi prišlo do še hujše zlorabe njegovih podatkov (na primer objave pravih podatkov pod fotografijo).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Odstranitev fotografij s Facebooka

Irena Vovk, 17.10.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 40-41/2014Posamezniku so pred časom vdrli v računalnik in odtujili fotografije, ki se zdaj pod lažnim profilom objavljajo na družbenem omrežju Facebook. Kako je mogoče to preprečiti in na koga se je mogoče obrniti v zvezi s prijavo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Razžalitev dobrega imena in časti v tisku - kolizija ustavnih pravic

Avtor ni naveden, 17.10.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2014V primeru, ko pride le do kolizije dveh sobivajočih pravic, ne gre za poseg v pravico, katerega dopustnost bi bilo treba presojati s pomočjo načela sorazmernosti, ampak se nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco: gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Soglasje etažnega lastnika za izvedbo poslov rednega upravljanja - začasna odredba o ureditvi razmerij - stroški

Avtor ni naveden, 17.10.2014

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2014S 114. členom ZNP je predvidena tako imenovana regulacijska (ureditvena) začasna odredba o ureditvi razmerij. Njen namen ni zavarovalni. Takó vsebina predloga v nepravdnem postopku, kot začasne odredbe je nadomestitev manjkajočega soglasja - izjave volje etažnega lastnika, ki je potrebna za izvedbo posla rednega upravljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Prekršek - kajenje v zaprtih javnih prostorih

Avtor ni naveden, 17.10.2014

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2014Gostinskega vrta, ki je zamejen s streho in steno prehoda (pasaže), v katerem se nahaja, preostale strani pa so zamejene z ograjo (ne glede na to, iz kakšnega materiala je ograja), glede režima kajenja ni mogoče šteti za zaprt javni prostor, saj nima zaprte več kot polovice površine pripadajočih sten.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Vrstni red in hitrost postopanja

Avtor ni naveden, 18.10.2013

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013Odločba št. U-I-169/10, 12. september 2013 (Ur. l. RS, št. 83/13) Tretji odstavek 11. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ni v neskladju z Ustavo. Norma, katere vsebina se da ugotoviti z ustaljenimi metodami razlage pravnih norm, ni nejasna in zato ni v
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Ko je zamakajoč avto "zgolj" nebistvena stvarna napaka

Zoran Skubic, 18.10.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obligacije

Zoran Skubic, Pravna praksa, 40-41/2013Pravo EU piše včasih dokaj zanimive zgodbe, še zlasti kadar obravnava pravice potrošnikov in njihov procesnopravni in materialnopravni položaj pred pristojnimi nacionalnimi sodnimi telesi. Tokrat je Sodišče EU v luči Direktive 1999/44/ES imelo na mizi primer španske potrošnice, ki je kupila avtomobil z zamakajočo streho, nato pa je po več peripetijah pred pristojnim pravdnim sodiščem "narobe" tožila za razdrtje pogodbe in seveda izgubila. Zato jo je, čeprav je bil njen zahtevek sicer delno utemeljen, a žal napačno postavljen, po nacionalnem pravu doletela "sankcija" res iudicata in posledično prekluzija nadaljnjega pravdanja. Ne glede na to, da omenjena situacija v slovenskem pravdnem postopku ni mogoča (ali pač?), pa nam predstavljeni primer plastično prikaže, kako je mogoče neko pomanjkljivost stvari šteti enkrat za bistveno, drugič pa za nebistveno stvarno napako. Po drugi strani pa zadeva vnovič pokaže jasno tendenco acquis commitaire varstva potrošnikov, da svoj absolutizem prenese iz materialnopravnega še v civilnoprocesnega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Dolgo pričakovana novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

Igor Knez, 18.10.2013

Intelektualna lastnina

Igor Knez, Pravna praksa, 40-41/2013Več kot pet let je že minilo od zadnje novele Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in sedem let od zadnje novele, ki se je dotaknila kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic. Štiri vlade in vsaj štirje poskusi sprememb pozneje so končno privedli do večjih sprememb ZASP. Vendar pa tudi tu ne gre brez težav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Kraljestvo forenzičnih pacientov izza tančice

Nerat Barbara, Pustoslemšek Miran, 18.10.2013

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Barbara Nerat, mag. Miran Pustoslemšek, Pravna praksa, 40-41/2013Enota za forenzično psihiatrijo, locirana v drugem nadstropju Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (EFP UKC Maribor), je splošno nevarnim storilcem kaznivih dejanj svoja vrata odprla 1. junija 2012, ko je uradno začela delovati in sprejemati prve paciente, torej osebe, ki jim je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, pa tudi pripornike in obdolžene, ki jim je odrejeno opazovanje zaradi izdelave psihiatričnega izvida in mnenja glede ugotavljanja stopnje (ne)prištevnosti in/ali sposobnosti za udeležbo v kazenskem postopku. Težave v zvezi z namestitvijo in korektno izvedbo medicinske terapevtske obravnave forenzičnih pacientov za zidovi edinstvenih enot F1 in F2 manj kot leto in pol po odprtju razkrivava v naslednjem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Odreditev testa DNK za ugotovitev očetovstva v sporu za dodelitev stikov, začetem na zahtevo biološkega očeta

mag. Judita Dolžan, 18.10.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 40-41/2013S 13. julijem 2013 je v ZRN začela veljati nova ureditev na področju družinskega prava, katere namen je krepitev pravic biološkega očeta. Nova ureditev namreč biološkemu očetu oziroma tistemu, ki misli, da je oče otroka, proti materini volji pod določenimi pogoji omogoča uveljavljanje zahtevkov za stike z otrokom oziroma zahtevkov za informacije o otrokovih življenjskih razmerah. Če obstaja domneva očetovstva otroka in če biološki oče izkaže resen interes za otroka, ima lahko pravico do stikov z njim oziroma pravico do informacij o otrokovem življenju, če za to obstaja upravičen interes in to ne nasprotuje koristi otroka. Tako ni več potrebno, da ima biološki oče z otrokom že vzpostavljeno socialno-družinsko vez, ampak ob pogoju, da je to otroku v korist, zadošča že, da izkaže resen interes in sam ni odgovoren za to, da z otrokom stika ni navezal že prej. Če biološko očetovstvo še ni zanesljivo ugotovljeno, se v okviru postopka za zahtevo do stikov oziroma informacij na zahtevo tistega, ki meni, da je oče otroka, ugotavlja tudi očetovstvo otroka. Pri tem so se, pod pogojem da je to potrebno, izvedenskemu dokazu dolžne podvreči vse osebe (primarno mati in otrok). Taka ureditev naj bi preprečila, da bi otrokova mati ali druge osebe onemogočile ugotavljanje biološkega očetovstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Uporaba izvršnice v praksi

Tacol Tilen, Jan Matjaž, 18.10.2013

Civilni sodni postopki

Tilen Tacol, Matjaž Jan, Pravna praksa, 40-41/2013Izvršnica je pravni instrument sui generis, ki je bil v slovenski pravni red vpeljan z namenom učinkovitejšega zavarovanja plačil obveznosti iz poslov, sklenjenih med gospodarskimi subjekti, in katerega sočasni učinek naj bi bil zagotovitev kar najhitrejše izpolnitve obveznosti iz pogodb, ki jih taki subjekti sklepajo med seboj. Gre za nov pravnotehnični instrument, ki bistveno odstopa od do zdaj znanih in uveljavljenih instrumentov zavarovanja plačil tako pri nas kot tudi v primerljivih pravnih sistemih. Posledica tega je, da pravne značilnosti izvršnice v pravni teoriji in sodni praksi doslej niso bile predmet širše obravnave. Sodne prakse višjih in Vrhovnega sodišča RS (še) ni, v strokovnih publikacijah pa so bili o vprašanjih, ki jih sproža izvršnica, objavljeni vsega trije relevantni strokovni članki. Praktični domet izvršnice je zatorej bolj kot ne neznanka, kar potreb poslovne prakse, zainteresirane za poznavanje njenih pozitivnih in negativnih lastnosti, ne zadovoljuje. Tako stanje želiva z objavo tega članka preseči, zato v njem poleg splošnih značilnosti izvršnice obravnavava tudi nekatere povsem konkretne vidike njene praktične uporabnosti in s tem povezana pravna vprašanja, s katerimi se ali bi se lahko srečevali gospodarski subjekti pri poslovanju z njo. Morda uspeva z objavo k dodatni razpravi o izvršnici pritegniti še koga iz strokovnih krogov, kar bi nedvomno pripomoglo k nadaljnjemu razjasnjevanju lastnosti in praktičnih učinkov tega novinca med zavarovalnimi instrumenti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 40-41

Leto objave

2019(12) 2014(7) 2013(10) 2010(13)
2009(13) 2008(9)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B CĆČD ĐEFG H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov