O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 320
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 7983)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Pravni vidiki kibernetske varnosti (1. del)

Planinšek Jure, Skok Tadej, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Intelektualna lastnina

mag. Jure Planinšek, Tadej Skok, Pravna praksa, 7/2019Leta 2018 je internet uporabljalo že skoraj štiri milijarde ljudi. Število uporabnikov in povezanih naprav se izjemno hitro povečuje. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2022 na internet povezanih že šest milijard ljudi in več kot 200 milijard pametnih naprav. Ta eksplozija povezljivosti poleg mnogih koristi ponuja tudi neštete priložnosti za kibernetske napade, ki organizacijam povzročajo veliko škodo. Po nekaterih ocenah kibernetski napadi svetovno ekonomijo letno stanejo okoli 600 milijard dolarjev. Poleg poslovne škode imajo kibernetski vdori in varnostni incidenti (vdori) tudi zelo resne pravne posledice: visoke globe, odškodninsko odgovornost ali stečaj. V prvem prispevku predstavljava ključna pravna vprašanja zagotavljanja kibernetske varnosti in podajava pregled ključne zakonodaje s stališča skladnosti poslovanja. V drugem prispevku bova na primeru obravnavala ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti in s tem povezana pravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Uporaba šeriatskega prava v Evropi

Igor Vuksanović, 14.2.2019

Dedovanje

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7/2019Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v sodbi v zadevi Molla Sali proti Grčiji z dne 19. decembra 2018 razsodil o izjemno zanimivem primeru. Pritožnica in njen pokojni mož sta bila oba pripadnika grške muslimanske skupnosti iz Trakije. Mož je umrl in z notarsko oporoko zapustil vse premoženje ženi. Zapuščinsko sodišče je odobrilo oporoko in pritožnica je premoženje prepisala nase. Do tukaj je vse videti običajno, vendar se zaplete. Moževi sestri sta na grških sodiščih začeli izpodbijati oporoko, češ da je za dedovanje po možu namesto grškega civilnega zakonika (ki priznava oporočno razpolaganje) treba uporabiti šeriatsko pravo, ki naj bi po Sevreški mirovni pogodbi (1920) in Lausannskem sporazumu (1923) veljalo za grške muslimane iz Trakije. Po šeriatskem pravu bi jima pripadalo tri četrtine bratovega premoženja, medtem ko notarska oporoka sploh ne bi bila veljavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Izvedba ugotovitvenega postopka pred odjavo prebivališča

Avtor ni naveden, 14.2.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Upravni postopek in upravne takse

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7/2019Upravna enota (UE) je pozvala vse delodajalce, ki zaposlujejo tuje voznike in napotene delavce, naj jih obvestijo, da morajo odjaviti naslov svojega začasnega prebivališča v RS. Tujci, ki so vozniki v mednarodnem prometu, in tujci, ki so napoteni na delo v tujino, namreč po mnenju UE ne prebivajo na naslovih prijavljenega začasnega prebivališča oziroma se v RS sploh ne nahajajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Ustavitev inšpekcijskih postopkov med zakonitostjo in uslužnostjo strankam

dr. Polonca Kovač, 14.2.2019

Uprava, Inšpekcije

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 7/2019Cilj upravnih razmerij med oblastjo in posameznimi osebami je razrešiti kolizijo med nadrejenim javnim interesom ter pravicami in pravnimi koristmi posameznikov. Te položaje pokrivajo inšpekcijski postopki, ko pristojni organi preventivno in po potrebi kurativno in represivno ugotavljajo morebitne odstope zavezancev od predpisanega ravnanja. Toda pogosto v upravni in celo sodni praksi ni jasno, kdaj ustaviti inšpekcijski postopek, pri čemer je izhodiščno treba razumeti ratio upravnih zadev in razlikovati med matičnim in izvršilnim upravnim postopkom. K temi zato pristopim z razlago pomena inšpekcij in vrst postopkov, nakar prikažem, kdaj naj s postulatom zakonitosti (ne) pride do ustavitve enega ali drugega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Evropski dan varstva osebnih podatkov 2019

Patricij Maček, 14.2.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 7/2019"V Evropski uniji (EU) smo lahko ponosni, da imamo najstrožja in najsodobnejša pravila o varstvu podatkov," je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi z naslovom Kaj je v resnici prinesla Splošna uredba o varstvu podatkov podjetjem in posameznikom? ob evropskem dnevu varstva osebnih podatkov povedal dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Okroglo mizo, ki je potekala v Hiši EU 28. januarja 2019, je organiziral Informacijski pooblaščenec (IP), povezoval pa namestnik IP mag. Andrej Tomšič. Na dogodku, ki sta ga s svojo prisotnostjo počastila predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, je IP Zvezi potrošnikov Slovenije podelil priznanje Ambasador zasebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Zvočno snemanje sestankov v zasebnem sektorju

Sonja Strle, 14.2.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Sonja Strle, Pravna praksa, 7/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o dopustnosti snemanja sestankov skupin zaposlenih z namenom priprave zapisnika. Ali to pomeni, da v primeru, ko zasebna družba sprejme pravilnik oziroma drug interni akt, v katerem opredeli, da se sestanki zaposlenih zvočno snemajo, družbi ni treba pridobiti izrecne privolitve zaposlenih za zvočno snemanje sestankov? Se v tem primeru udeležba zaposlenega na sestanku šteje kot privolitev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Učinkovitost sojenja namesto pravičnosti?

dr. Luigi Varanelli, 14.2.2019

Sodišča

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 7/2019V antičnem Rimu so dejali, da se preštevilni zakoni sprejemajo samo v skorumpiranih državah (corruptissima re publica, plurimae leges (P. K. Tacit)). Verjetno se slovenski zakonodajalec ne prepozna v tem reku, nesporno pa je, da nas vsako leto preplavlja (pre)veliko število zakonov ali, bolje rečeno, preveč sprememb in raznovrstnih novel zakonov. Nekateri so nedvomno koristni, morda nujni, nekateri pa manj koristni ali celo škodljivi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Slovensko odvetništvo danes

Andrej Razdrih, 14.2.2019

Odvetništvo in notariat

Andrej Razdrih, Pravna praksa, 7/2019Lani je slovensko odvetništvo zelo slavnostno praznovalo 150-letnico svoje samostojnosti in neodvisnosti. Odvetniška zbornica, ki je najstarejša slovenska organizacija civilne družbe, je za svoje zasluge za "obstoj in razvoj slovenskega naroda in slovenske države in zlasti pravne države" iz rok predsednika republike g. Boruta Pahorja prejela odlikovanje zlati red za zasluge.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Neobveščanje dedičev o smrti

dr. Nana Weber, 14.2.2019

Dedovanje, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 7/2019Že 20 let živim v skupnem gospodinjstvu z eno gospo. Stara sem 74 let, imam dve hčeri, s katerima nimam stika že štiri leta. Rada bi naredila nekakšen dokument, da se v primeru moje smrti upošteva moja želja, da hčere niso obveščene o moji smrti in da niso prisotne na pogrebu oziroma kakorkoli vpletene. Nimam nobenega premoženja (ne denarja ne nakita ne nepremičnin ...). • Kakšen dokument naj napišem, da bosta hčeri izključeni iz vseh postopkov po moji smrti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Slabo stanje v slovenskih zaporih

Urša Ravnikar Šurk, 14.2.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 7/2019Po ocenah udeležencev razprave na Odboru Državnega zbora za pravosodje bo odprava vseh problemov zaporskega sistema dolgotrajna in bo trajala več kot en mandat, četudi začnemo že danes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Nova Ljubljanska mediacijska pravila

mag. Marko Djinović, 14.2.2019

Civilni sodni postopki

mag. Marko Djinović, Pravna praksa, 7/2019V zadnjih nekaj letih je večina vodilnih arbitražnih institucij mediaciji namenila pomembnejše mesto v svojem instrumentariju alternativnega reševanja sporov. Med njimi so denimo stockholmski SCC, londonski LCIA, pariški ICC, dunajski VIAC, milanski CAM in drugi. Tej skupini se je letos pridružila tudi Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije z novimi mediacijskimi pravili, poimenovanimi Ljubljanska mediacijska pravila (v nadaljevanju LMP), ki so pričela veljati 1. januarja 2019 in jih predstavljam v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Osebni pregledi obsojencev v luči človekovih pravic

Ivan Šelih, 7.2.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Ivan Šelih, Pravna praksa, 5-6/2019V zadnjem času smo lahko v različnih medijih spremljali številne prispevke, ki so se nanašali na položaj zaprtih oseb (obsojencev in pripornikov) v naših zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). Pri tem je bilo mogoče zaslediti tudi informacije o tem, da naj bi Varuh človekovih pravic (Varuh) in Ministrstvo za pravosodje (MP) "odločila, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov". Varuh seveda ni nikoli odločil, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov, saj takšnih pooblastil niti nima. S problematiko obveznih osebnih pregledov obsojencev pa smo se lansko leto dejansko srečali ob obravnavi anonimnega pisanja obsojenk iz ZPKZ Ig, ki so se pritožile zaradi osebnih pregledov ob prihodu iz zunajzavodskih ugodnosti in namenskih izhodov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Ugovor tretjega zoper izvršbo

Dida Volk, 7.2.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 5-6/2019V izvršilnem postopku nastopata (samo) dve stranki: upnik kot aktivna stranka, ki predlaga izvršbo, ter dolžnik kot pasivna stranka, zoper katerega je predlagana oziroma dovoljena izvršba. Izjemoma pa lahko pravno sredstvo vloži tudi nekdo, ki ni stranka postopka. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ga v določbi 16. člena, kjer so obrazloženi posamezni izrazi, uporabljeni v zakonu, sicer (nedosledno) imenuje udeleženec, vendar se je tako v praksi kot tudi v poglavju o ugovoru tretjega uveljavil izraz "tretji". Ugovor tretjega sicer ni tako pogost, kot je ugovor dolžnika, vendar se zaradi specifičnega položaja tretjega pojavljajo številna vprašanja v (sodni) praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Skromni rezultati pregona borzne kriminalitete

Hinko Jenull, 7.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 5-6/2019Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS je bil lani opravljen pregled obravnavanja zadev kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij po 243. členu (prejšnjega) Kazenskega zakonika (KZ) oziroma 238. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja zlorabe trga finančnih instrumentov po 239. členu KZ-1, v obdobju od 1995 do 2017. Namen pregleda je bila priprava vsebinske analize pojavnih značilnosti kaznivih dejanj (ovaditelji, osumljenci, oškodovanci, pravna opredelitev in opis dejanja), poteka in trajanja postopka ter oblikovanje izhodišč za učinkovitejši pregon z vidika pravne opredelitve dejanj, izrekov obtožnih aktov, usmerjanja predkazenskega postopka, dokaznega postopka in predlogov za izrek sankcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Osebni podatki kandidatov na lokalnih volitvah

Sonja Strle, 7.2.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, LOKALNA SAMOUPRAVA

Sonja Strle, Pravna praksa, 5-6/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede dopustnosti objave osebnih podatkov kandidata na lokalnih volitvah. Ali sme občinska volilna komisija javno objaviti osebne podatke brez predhodnega obvestila kandidata, na katerega se nanašajo osebni podatki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Novela ZKP na poti v Državni zbor

Urša Ravnikar Šurk, 7.2.2019

Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 5-6/2019Vlada je sprejela besedilo predloga novele Zakona o kazenskem postopku. Sprememba ZKP je bila napovedana že v prejšnjem vladnem mandatu, a je naletela na močan odpor raznih deležnikov in nazadnje ni prestala veta v Državnem svetu. Tokratna novela je manj ambiciozna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Skrajšani kazenski postopek - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca

Avtor ni naveden, 24.1.2019

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2019Način izvrševanja pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave RS in ustavnega jamstva do sojenja v navzočnosti kot posebnega elementa pravice iz 22. člena Ustave RS, je v skrajšanem postopku urejen tako, da se zagotavlja v pretežni meri skozi pisne vloge. Pritožbeni postopek v okviru skrajšanega postopka je tako usten le, kolikor je navzočnost strank koristna za razjasnitev dejanskih in pravnih vprašanj. Če se obramba želi udeležiti pritožbene seje, mora prepričati sodišče o utemeljenosti svoje zahteve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

(Pol)avtomatska anonimizacija sodb

dr. Aljaž Košmerlj, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Aljaž Košmerlj, Pravna praksa, 4/2019V skladu z načelom transparentnosti slovenski pravosodni sistem stremi k javni objavi sodb sodišč z vseh stopenj. Objavljene pomembnejše sodbe so vsakomur brezplačno dostopne na spletnem portalu http://www.sodnapraksa.si . Po 6. členu Sodnega reda, ki je stopil v veljavo v začetku leta 2017, je za objavljanje sodne prakse pristojno Vrhovno sodišče RS. Pred objavo je treba besedila sodb anonimizirati. Anonimizacija predstavlja tehniko varovanja osebnih podatkov, ki ščiti zasebnost strank in drugih udeležencev v postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Sprememba gradbene pogodbe v javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 24.1.2019

PRORAČUN, Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 4/2019Namen pravil o javnem naročanju je zagotoviti enako obravnavo in odprto konkurenco v Evropski uniji. To pomeni, da naročnik nima nujno proste diskrecije za spremembo veljavnih pogodb, čeprav sta takšno možnost z izbranim ponudnikom vključila v pogodbo. Če bi stranki spremenili pogodbo, sklenjeno na podlagi izvedenega postopka javnega naročanja, lahko pride do - pogosto spregledane - posledice, da taka sprememba lahko pomeni tudi nezakonito državno pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kdaj je za obdelavo osebnih podatkov delojemalca pri delodajalcu potrebno soglasje zaposlenega?

dr. Jorg Sladič, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 4/2019Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) se je začela uporabljati 25. maja 2018. Delodajalci pogosto vidijo v obdelavi osebnih podatkov zaposlenih zgolj administrativno oviro, s katero naj se ukvarjajo npr. informatiki, v najslabšem primeru pa pravna služba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Ob 40-letnici Zakona o obligacijskih razmerjih

Petra Lamovec Hren, 24.1.2019

Obligacije

Petra Lamovec-Hren, Pravna praksa, 4/2019Na dvodnevni konferenci, ki je v soorganizaciji Inštituta za primerjalno pravo pri PF in Pravne fakultete v Ljubljani potekala 15. in 16. novembra 2018 na Pravni fakulteti v Ljubljani, so se za govorniškim odrom zvrstili tako domači predavatelji kot tudi akademski gostje iz Hrvaške in Srbije. Pestra sestava udeležencev je ponudila zanimivo debato in tako zgodovinski vpogled v sistem nekdanje ureditve v nekdanji skupni državi kot tudi nejasnosti, s katerimi se srečuje aktualna ureditev, in prihajajoče tendence, ki že nakazujejo smer razvoja obligacijskega prava v vseh treh državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Metodološki pristopi k odnosu med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 24.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 4/2019V prejšnji številki Pravne prakse sem opredelil pogodbe treh vrst: tiste, ki so podlaga za storitev kaznivega dejanja, tiste, ki so kazensko nedopustne, in tiste, ki so sklenjene na kazensko nedopusten način. Tokrat obravnavo nadaljujem in dokončujem z nekaterimi teoretičnimi stališči in metodološkimi pristopi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Pošiljanje čestitk javnim uslužbencem

Sonja Strle, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede posredovanja čestitk zaposlenemu javnemu uslužbencu ob njegovem jubileju. Ali kadrovska služba sme posredovati rojstne podatke uslužbencev za čestitke ob osebnem prazniku?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Prepoved poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku - drugi del

mag. Luka Vavken, 17.1.2019

Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 3/2019Errare humanum est, sed in errore perseverare dementis.Nauk tega latinskega reka me je spodbudil k ponovnemu pisanju o prepovedi poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku. Ko sem pred dvema letoma objavil članek z naslovom Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku, sem (upam, da zgolj v enem delu) napravil napako. Ta je "dokazana" z nedavno sodbo Vrhovnega sodišča v prekrškovni zadevi, ki jo obravnavam tokrat. Preden razkrijem, kje se je skrivala napaka oziroma bolje rečeno napačno predvidevanje, želim poudariti nesporno dejstvo: vprašanja, povezana s prepovedjo poznega navajanja dokazov (vsaj na področju kaznovalnega prava), v pravni dogmatiki, predvsem pa v sodni praksi niso in nikoli ne bodo do konca razrešena. Odločitev, ali je sodišče dokaz utemeljeno zavrnilo, ker je bil predlagan prepozno, bo na koncu vedno odvisna od okoliščin konkretnega primera: kompleksnosti obravnavane zadeve, vprašanja, ali je obramba imela dovolj časa in možnosti za pripravo obrambe, okoliščine, ali je med postopkom prišlo do obrata, ki ga stranka ni mogla pričakovati, trenutka, kdaj je stranka izvedela za določen dokaz ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Odjem digitalnih fotografij v vrtcu

Sonja Strle, 17.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 3/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z dvema vprašanjema: 1. Ali je dopustno, da vrtec sam ali preko pogodbenega obdelovalca zaračunava odjem digitalnih fotografij s strani pooblaščenih odjemalcev (staršev), četudi je dostop do zbirke fotografij z geslom in uporabniškim imenom za starše brezplačen? 2. Ali je vrtec lastnikom osebnih podatkov (staršem, ki so podali soglasje) dolžan podati informacije o pogodbenem obdelovalcu, s katerim sklene pogodbo?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 320 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(137) 48(114) 47(101) 46(102)
45(85) 45-46(32) 44(129) 44-45(6)
43(88) 43-44(10) 42(50) 42-43(36)
41(40) 41-42(68) 40(28) 40-41(52)
39(42) 39-40(85) 38(127) 38-39(21)
37(101) 37-38(8) 36(110) 36-37(51)
35(158) 35-36(6) 34(145) 33(123)
33-34(23) 32(61) 32-33(10) 31(37)
31-32(118) 30(35) 30-31(39) 29(26)
29-30(130) 28(117) 28-29(40) 27(123)
27-28(21) 26(132) 26-27(10) 25(103)
25-26(17) 24(95) 24-25(117) 23(172)
Več...

Leto objave

2019(49) 2018(299) 2017(259) 2016(293)
2015(293) 2014(306) 2013(308) 2012(350)
2011(422) 2010(407) 2009(392) 2008(426)
2007(400) 2006(406) 2005(313) 2004(313)
2003(372) 2002(302) 2001(229) 2000(186)
1999(219) 1998(216) 1997(226) 1996(203)
1995(210) 1994(121) 1993(140) 1992(126)
1991(197)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov