O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 324
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 8080)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Najem stanovanja in domače živali

dr. Nana Weber, 13.6.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Človekove pravice

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 23/2019Sem lastnica kužka in želim najeti stanovanje v večstanovanjski stavbi. Potencialni najemodajalec pogojuje oddajo stanovanja s tem, da se moram zavezati, da v njem ne bodo bivali hišni ljubljenčki (kamor všteva tudi pse). Njegovo pojasnilo je, da so se tako dogovorili etažni lastniki iz sanitarnih razlogov, vendar mi kakršnegakoli dokumenta o tem ni pokazal. Naj poudarim, da je kužek (kastriran samček) relativno majhen, že v zrelih letih in ne povzroča nobenih težav. • Ali je pogojevanje najema stanovanja z nebivanjem psa v stanovanju v skladu s predpisi o preprečevanju diskriminacije? • Ali imam pravico do vpogleda v sklep etažnih lastnikov? • Ali mi lahko najemodajalec kot lastnici kužka ne dovoli najeti stanovanja, tudi če sploh nima podlage v sklepu etažnih lastnikov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?

Igor Vuksanović, 13.6.2019

Obligacije

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 23/2019Mojo pozornost je pritegnil sklep Vrhovnega sodišča (VS), št. II Ips 315/2017, z dne 14. februarja 2019. Tožnik je zahteval plačilo odškodnine od države, ker mu je policija 21. aprila 2008 zasegla in šele 16. februarja 2009 vrnila osebni avtomobil. Do zasega je prišlo, ker je bilo vozilo evidentirano kot ukradeno v Schengenskem informacijskem sistemu (v nadaljevanju SIS). Vrhovno sodišče je zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti (na prvih dveh stopnjah) razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po moji oceni je v prid tožnika sprejelo dvomljiva stališča glede protipravnosti in vzročne zveze med odvzemom stvari in premoženjsko škodo lastnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Kje je naše prekrškovno pravo

dr. Zvonko Fišer, 13.6.2019

Prekrški

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 23/2019Vsak čas bo desetletje in pol, odkar smo reformirali krovni prekrškovni zakon. Področje je pomembno in občutljivo, saj zadeva veliko ljudi in pravnih oseb. Bilo bi dobro, če bi stroka in zakonodajalec, z njima pa družba v celoti, ugotovili, kaj smo z reformo dosegli na področju masovnega kaznovanja. Takšne analize niso pogoste, so pa pametne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Prenos denarnih sredstev pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in izvršljiv evropski plačilni nalog

mag. Sebastjan Kerčmar, 13.6.2019

Civilni sodni postopki

mag. Sebastjan Kerčmar, Pravna praksa, 23/2019Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) že od uveljavitve določa, da se lahko pri izvršbah na denarna sredstva v gospodarskih zadevah pri organizacijah za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če je bil sklep izdan na podlagi verodostojne listine. V letu 2010 je bil z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H) v tem smislu spremenjen tudi 46. člen zakona, ki je takšno ureditev razširil z gospodarskih na vse izvršilne naslove.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Temni internet in kriptovalute

Patricij Maček, 13.6.2019

KAZNOVALNO PRAVO

Patricij Maček, Pravna praksa, 23/2019"Glavna lastnost temnega interneta je, da zagotavlja anonimnost," je uvodoma poudaril Zoran Kancler iz Uprave kriminalistične policije na posvetu z naslovom Virtualne valute in temačni splet (darknet), ki je potekal 18. aprila 2019 na Policijski akademiji v Tacnu pri Ljubljani. Dogodek je organiziralo Društvo kriminalistov Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov (DPO) v povezani družbi

Sonja Strle, 13.6.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 23/2019Ali lahko imata upravljavec in obdelovalec isto pooblaščeno osebo za varstvo podatkov (DPO)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Policijsko evidentiranje ustavljenih vozil

Sonja Strle, 6.6.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 21-22/2019Pobudnik je Informacijskega pooblaščenca (IP) vprašal, ali je dopustno, da Policija evidentira ustavljena in pregledana vozila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Pridobitev lastninske pravice pri prisilni prodaji v izvršbi in stečaju

dr. Matjaž Tratnik, 6.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 21-22/2019Načini pridobitve lastninske pravice se najpogosteje delijo na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne). Za prve je značilno, da lastninska pravica ne nastane na novo pri pridobitelju, temveč se pridobi od predhodnika (odsvojiteja, zapustnika), v enakem obsegu in z enakimi omejitvami, kot jo je imel predhodnik (npr. obremenjena s hipotekami in/ali služnostmi). Za izvirne načine pridobitve pa je značilno, da lastninska pravica pridobitelja nastane na novo. Pri tem ni pomembno, ali je že prej kdo imel na stvari lastninsko pravico ali ne. Če jo je imel, jo pridobitelj pridobi ne glede na voljo prejšnjega lastnika (brez njegove volje in sodelovanja) in načeloma brez omejitev oziroma bremen (npr. priposestvovanje, prilastitev, najdba, najdba zaklada, prirast, spojitev, pomešanje, izdelava nove stvari, pridobitev lastninske pravice na plodovih in pridobitev od nelastnika po 64. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ali na podlagi drugih zakonov ter pridobitev z odločbo državnega organa - bodisi administrativnega organa bodisi sodišča).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Omejitev pravic iz znamke

Avtor ni naveden, 6.6.2019

Intelektualna lastnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 21-22/2019Ugotovitve ničnosti znamke ni mogoče izreči v postopku presoje kršitve pravice iz znamke in ob presoji ugovorov, ki jih zaradi obrambe pred prepovednim zahtevkom imetnika znamke poda domnevni kršitelj pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Dokazi, pridobljeni na nedovoljen način, v civilnih postopkih

Aljoša Polajžar, 6.6.2019

Civilni sodni postopki, Kazenski postopek

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 21-22/2019Predstavljajmo si, da imamo opravka z glasnimi sosedi, ki motijo naš dnevni in nočni mir. Lepega dne se odločimo, da bomo vzeli stvari v svoje roke, ter slikovno ali zvočno na skrivaj posnamemo te osebe. Tako na lastno pest pridobimo dokaze, ki bodo kasneje podlaga za naš (odškodninski) zahtevek v pravdnem postopku. Čeprav smo imeli "plemenit" namen, ne moremo mimo dejstva, da smo dokaze pridobili s posegom v pravico do zasebnosti snemane osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

25 let delovnega in socialnega sodstva

Patricij Maček, 23.5.2019

Sodišča

Patricij Maček, Pravna praksa, 20/2019"Za graditev pravične, enakopravne in vključujoče družbe, socialnega miru, gospodarskega in družbenega razvoja je bistvenega pomena dostojno delo. Poleg ustrezne zakonodaje in nadzornih mehanizmov so pomemben porok za obstoj dostojnega dela tudi delovna in socialna sodišča," je v pozdravnem nagovoru na akademiji ob 25-letnici delovnega in socialnega sodstva povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Prvo svetovalno mnenje ESČP: (ne)uresničena pričakovanja

Špela Lovšin, 23.5.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Špela Lovšin, Pravna praksa, 20/2019Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je na zaprosilo francoskega kasacijskega sodišča dne 10. aprila 2019 izdal prvo svetovalno mnenje na podlagi Protokola št. 16 k Evropski konvenciji za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP), v katerem se je opredelilo do vprašanja o priznanju pravnega razmerja med staršem in otrokom, in sicer med otrokom, ki je bil rojen v tujini na podlagi dogovora o gestacijskem nadomestnem materinstvu, in med ciljno materjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Ali CSD sme posredovati podatke upravni enoti

Sonja Strle, 23.5.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 20/2019Upravna enota je v okviru ugotovitvenega postopka v upravni zadevi prenehanja dovoljenja za stalno prebivanje zaprosila Center za socialno delo (CSD) za posredovanje podatkov glede družinskega nasilja, izvrševanja roditeljske pravice in izvrševanja stikov z otroki. Ali ji CSD take podatke lahko posreduje brez soglasja osebe, na katero se podatki navezujejo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

GDPR po letu dni: en zakon ali dva

Mojca Prelesnik, 23.5.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20/2019Na področju varstva osebnih podatkov se je 25. maja 2018 stresla gora in povsod je bilo mogoče zaslediti kratico GDPR. Leto dni kasneje lahko ugotovimo, da so se za zavezance spremembe zgodile razmeroma gladko in so zahteve Splošne uredbe v resnici manj dramatične, kot se je zdelo na prvi pogled. Na nekaterih področjih, zlasti ko gre za zahtevane spremembe zakonodaje, pa Slovenijo čaka še veliko dela. Predvsem to velja za ureditev glede izrekanja upravnih glob in celovito ureditev izvajanja t. i. Policijske direktive o varstvu osebnih podatkov s strani policije, organov pregona ter izvrševanja kazenskih sankcij. Priprave novega zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) zdaj potekajo že drugič. Sodeč po številnih pripombah na zadnji predlog besedila ZVOP-2, še ni rešitve, na katero bomo lahko vsi skupaj ponosni kljub veliko vloženega truda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodniki v togah in sodniki na zelenici

Sabina Valek Derganc, 23.5.2019

Sodišča

Sabina Valek-Derganc, Pravna praksa, 20/2019Nogomet, najpomembnejša postranska stvar na svetu, v nekaterih zbudi zgražanje, še preden prideš do črke g, pri nekaterih drugih pa resno zaskrbljujočo zasvojenost. Jaz sem nekje vmes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodna kontrola izvrševanja nadzorstvene pravice

Ana Hederih, 23.5.2019

Sodišča, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ana Hederih, Pravna praksa, 20/2019Nadzorstvena pravica je izredno pravno sredstvo v upravnem postopku, ki daje (praviloma) drugostopenjskemu organu možnost, da razveljavi odločbo. To pomeni, da se o zadevi odloča ponovno. S tem postopek odločanja še ni končan, pri čemer je končanje postopka procesna predpostavka za začetek upravnega spora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Delitev oblasti in avtentična razlaga zakona - tokrat 631. člena OZ

Mojca Furlan, 23.5.2019

Obligacije

Mojca Furlan, Pravna praksa, 20/2019Ponovno se zastavlja vprašanje, ki ga je pred časom odprl dr. Blaž Kovačič Mlinar, ali je avtentična razlaga za sodišča zavezujoča, poleg tega ostaja dvom, ali se ta institut uporablja pravilno ali se ga morda zlorablja. 3. člen Ustave RS določa načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, kar pomeni, da nobena izmed vej oblasti ne sme posegati v področje, ki je zaupano drugi veji. Ob prepogostih in predvsem neutemeljenih avtentičnih razlagah določil posameznih zakonov se upravičeno vprašamo, kakšen je sploh namen sprejema avtentične razlage in ali morda Državni zbor ta institut razume in uporablja napačno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Pristojnost sodišč v novem nepravdnem postopku

Cvetka Horvat, 23.5.2019

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 20/2019Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki je začel veljati 15. aprila letos, po dolgi veljavnosti razveljavlja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Zakon je bil sprejet, da se določijo procesna pravila, po katerih bodo lahko odločala sodišča v razmerjih, ki jih je na novo uredil Družinski zakonik (DZ) in so bila prenesena iz pristojnosti centrov za socialno delo (CSD) na sodišča. Zakon bo omogočil učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka - vodilnega načela družinskega prava. Položaj otrok naj bi se izboljšal s hitrejšim reševanjem zadev na družinskih področjih, zakon pa prinaša tudi enotno obravnavanje celotne družinske situacije pred istim sodiščem po pravilih enega sodnega (nepravdnega) postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Omejitve sodnikove izbire kazenske sankcije za spolna kazniva dejanja

dr. Boštjan Polegek, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 19/2019Sodnikov razlagalni prostor v materialnem kazenskem pravu vključuje izbiro in odmero kazenske sankcije ter odločanje o alternativnih načinih izvršitve kazni, kar v sodobnosti omogoča ustrezno tehtanje med obema vidikoma prevencije kot namenu kaznovanja. Ob precej ohlapnih zakonskih merilih za kazensko sankcioniranje se sodni praksi prepušča veliko možnosti za vsakokratno uravnoteženje garantne in preventivne funkcije kazenskega prava s prizadevanjem za pravično sodbo. To pa ne velja za vsa predpisana kazniva dejanja: pri nekaterih izmed njih je zakonodajalec predvidel restriktivnejšo sodno individualizacijo kazenske sankcije. Take omejitve so v aktualnem kazenskem zakonu izrazite pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Zloraba slabotne osebe: kriminalistični in kazenskopravni vidiki

Patricij Maček, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2019O zlorabah slabotnih oseb so govorili udeleženci posveta z naslovom Zloraba slabotne osebe: kriminalistični in kazenskopravni vidiki, ki je potekal 17. aprila 2019 na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - SOČA. Dogodek je organizirala Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Pojasnilna dolžnost pri posojilih v švicarskih frankih

Urša Ravnikar Šurk, 16.5.2019

Banke, zavodi, Obligacije

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2019Na letnem občnem zboru Pravniškega društva Ljubljana, ki je potekal 18. aprila 2019 v ljubljanskem City Hotelu, sta o kreditnih pogodbah v švicarskih frankih predavala prof. dr. Miha Juhart s PF Univerze v Ljubljani in odvetnik dr. Jorg Sladič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - koneksnost terjatev

Avtor ni naveden, 16.5.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2019Pogoj koneksnosti terjatev po 631. členu OZ je podan takrat, ko se terjatev podizvajalca do izvajalca in terjatev izvajalca do naročnika nanašata na ista dela in ne zgolj na dela, opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Sporen videonadzor v čakalnici

Sonja Strle, 16.5.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 19/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o dopustnosti uvedbe videonadzora v čakalnici območne organizacijske enote z namenom lažjega poslovanja s strankami. Videonadzor bi se izvajal tako, da se slika ne bi snemala (podatki se torej ne bi hranili), uporabljal pa bi se za namene spremljanja števila strank v čakalnici, ki se do sedaj preverja s fizičnim odpiranjem vrat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Poenostavljena prisilna poravnava in izvršitev slovenske sodne odločbe v Avstriji

dr. Jorg Sladič, 16.5.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni kolizijski predpisi

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 19/2019V avstrijski strokovni literaturi je bil marca 2019 objavljen sklep avstrijskega Vrhovnega sodišča v zadevi 3 Ob 30/18k z dne 27. junija 2018. Poleg tematike, ki se nanaša na razmerje med pravnimi sredstvi, s katerimi se izpodbija priznanje tuje sodne odločbe, in pravnimi sredstvi v izvršilnem postopku, je poseben pomen te odločbe tudi v obravnavanju slovenskih izvršljivih dajatvenih odločb. Šlo je za izvršitev pravnomočnega slovenskega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Finančna preiskava po ZFU in ZOPNI

dr. Benjamin Flander, 16.5.2019

Davčne službe, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Benjamin Flander, Pravna praksa, 19/2019Institut finančne preiskave je v slovenskem pravnem redu urejen v dveh zakonih: v Zakonu o finančni upravi (ZFU) in Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Normativna ureditev in izvajanje tega pomembnega instrumenta davčno-finančnega nadzora in varstva pridobivanja premoženja na zakonit način dvigujeta precej prahu. Nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da je ureditev finančne preiskave v obeh omenjenih predpisih pomanjkljiva, da je preiskava tajna, da preiskovanci med postopkom preiskave nimajo pravice do informiranja in izjave ter ravno tako ne učinkovitega pravnega varstva.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 324 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(137) 48(114) 47(101) 46(102)
45(85) 45-46(32) 44(129) 44-45(6)
43(88) 43-44(10) 42(50) 42-43(36)
41(40) 41-42(68) 40(28) 40-41(52)
39(42) 39-40(85) 38(127) 38-39(21)
37(101) 37-38(8) 36(110) 36-37(51)
35(158) 35-36(6) 34(145) 33(123)
33-34(23) 32(61) 32-33(10) 31(37)
31-32(119) 30(35) 30-31(39) 29(26)
29-30(130) 28(117) 28-29(40) 27(124)
27-28(21) 26(132) 26-27(10) 25(103)
25-26(17) 24(95) 24-25(117) 23(178)
Več...

Leto objave

2019(144) 2018(299) 2017(260) 2016(293)
2015(293) 2014(306) 2013(308) 2012(350)
2011(422) 2010(408) 2009(392) 2008(426)
2007(400) 2006(406) 2005(313) 2004(313)
2003(372) 2002(302) 2001(229) 2000(186)
1999(219) 1998(216) 1997(226) 1996(203)
1995(210) 1994(121) 1993(140) 1992(126)
1991(197)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov