O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 322
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 8047)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Dvojna merila disciplinskega tožilca

Zvjezdan Radonjić, 18.4.2019

Sodišča

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 16/2019Te dni poteka pravdni postopek, v katerem nekdanji obdolženec v zadevi Patria toži Republiko Slovenijo zaradi zlorabe sodniškega položaja določenega višjega sodnika. Časopisi poročajo: "Danes so kot pričo zaslišali Krkovičevega avtomehanika, ki je popravljal tudi avtomobil višjega sodnika Milana Štruklja, člana senata, ki je potrdil prvostopenjsko obsodbo v zadevi Patria. Po pričanju avtomehanika naj bi mu sodnik dejal, da so četverico v zadevi Patria obsodili zato, ker je bila takšna komanda z vrha." O tem, da bi naj višji sodnik prejel navodila "z vrha", je Tone Krkovič izpovedal že ob odločitvi Vrhovnega sodišča pred dvema letoma, ko je v nagovoru množici z imenom in priimkom omenil sodnika, ki naj bi odločitev senata iz sfere lastnega delovanja prestavil v sfere izven sejne dvorane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Privilegij zoper samoobtožbo in nadzorni (inšpekcijski) postopki

Stajnko Jan, Jakšić Jure, 18.4.2019

Inšpekcije

Jan Stajnko, Jure Jakšić, Pravna praksa, 16/2019Pod pojmom nadzorni postopek razumemo inšpekcijske, davčne, carinske in vse druge postopke nadzora nad spoštovanjem predpisov. Nadzorno funkcijo neposredno izvajajo nadzorni (inšpekcijski) organi preko uradnih oseb. Ti imajo poleg nadzornih pogosto tudi prekrškovne pristojnosti, imajo torej dvojno naravo. Med izvajanjem svoje temeljne funkcije nadzora lahko uradna oseba ugotovi, da je stranka izpolnila zakonske znake posameznih prekrškov in ji zaradi tega naloži ustrezno sankcijo. Ob tem se porodi vprašanje: "Ali se lahko dokazi, ki so zbrani v nadzornem postopku, zakonito uporabijo pri odločanju o prekršku?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Za katera pravna sredstva še obstaja izključna pristojnost slovenskega sodišča po Uredbi Bruselj Ia

dr. Jorg Sladič, 18.4.2019

Civilni kolizijski predpisi

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 16/2019Vprašanje izključne pristojnosti slovenskega sodišča v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb je že bilo predmet slovenske sodne prakse in je že doživelo odziv v teoriji. Znova pa si postavljamo vprašanje, za katera pravna sredstva po ZIZ je sploh mednarodno pristojno slovensko sodišče. Kasacijsko sodišče Francije je s sodbo z dne 20. marca 2019 pojasnilo vsebino pravnih sredstev v izvršilnem postopku, za katera so izključno pristojna sodišča držav članic. Pred Sodiščem EU pa poteka postopek, ki se nanaša na vprašanje izključne mednarodne pristojnosti za odločanje v pravdi o obstoju terjatev zaradi poplačila upnikov po izvršeni dražbi nepremičnine v izvršilnem postopku. Trenutno je popolnoma pravilen odgovor, da za pravna sredstva in za tožbe zaradi razdelitve kupnine izvršilne dražbe niso pristojna sodišča države, v kateri poteka izvršilni postopek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Sodniki odločamo o usodah ljudi

dr. Andrej Ekart, 18.4.2019

Sodišča

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 16/2019Z veseljem sem se odzval vabilu, da kot predsednik Slovenskega sodniškega društva (SSD) napišem uvodnik in podam sodniški pogled na aktualna dogajanja v sodstvu. Po eni strani laična in strokovna javnost od sodnikov zelo veliko pričakujeta, po drugi strani pa je javnost do dela sodišč zelo kritična. V javnosti obstaja precej predsodkov o sodnikih, ker marsikdo ne pozna vseh okoliščin in izzivov, s katerimi se sodniki soočamo - in teh izzivov ni malo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Skupna občinska uprava

Sonja Strle, 18.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 16/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o razmerju med občino ustanoviteljico in skupno občinsko upravo glede obdelave osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

MNZ obravnava 74.000 kaznivih dejanj na leto

Urša Ravnikar Šurk, 18.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 16/2019Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019-2023. Akt vključuje tudi analizo stanja, govori o gospodarski kriminaliteti pri varovanju finančnih interesov v državi, korupciji in zaščiti javnih sredstev ter opredeljuje različne strategije. Ministrstvo navaja, da je ovrednotena finančna škoda zelo velika - v zadnjih petih letih je znašala 3,29 milijarde evrov oziroma kar 89 odstotkov zaznane materialne škode, ki jo v Sloveniji povzroči kriminaliteta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Stranka sodnega postopka kot storilec kaznivega dejanja krive izpovedbe

Alenka Razpet, 18.4.2019

Kazenski postopek

Alenka Razpet, Pravna praksa, 16/2019"Dolžni ste govoriti resnico, povedati vse, kar veste o zadevi, ničesar zamolčati, kriva izpovedba pa je kaznivo dejanje." To je pravni pouk, ki dnevno odmeva po sodnih dvoranah širom Slovenije. Kaj pa če osebe, ki so v okviru dokazovanja zaslišane v sodnem postopku, te dolžnosti ne spoštujejo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

O (ne)učinkovitosti kazenskega postopka skozi oči razpravljajočega sodnika

Tomaž Bromše, 11.4.2019

Kazenski postopek, Sodišča

Tomaž Bromše, Pravna praksa, 15/2019V času pisanja tega članka je bil v Državnem zboru sprejet predlog še ene novele Zakona o kazenskem postopku. Vendarle pa zgolj ta izboljšava zastarelega orodja po mojem mnenju še ne bo pripomogla k temu, da bi se preobremenjeno kolesje kazenskega pravosodja pognalo tako hitro, kot to pričakujejo njeni udeleženci in javnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Pravo kot robotski sesalnik v družbi

Jakob Demšar, 11.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jakob Demšar, Pravna praksa, 15/2019Mnogo let, ki sem jih preživel kot preiskovalec in preganjalec mnogoterih kriminalnih dejanj, sem se spraševal o smotrnosti svojega dela. Predvsem takrat, ko smo se skupaj s tožilci mučili s pravno kvalifikacijo dejanj, ki jih je pokojna generalna tožilka Zdenka Cerar poimenovala kot kaznivo dejanje velike svinjarije. In takih svinjarij je tudi zaradi nedorečenosti pravnih predpisov in nesposobnosti raznih državnih organov, vključno s sodišči, vedno več. Morda smo si državljani z vsemi izčrpanimi bankami in hranilnicami, kriminalnimi združbami in goljufivimi prodajami zemljišč in podjetij do konca zabarikadirali življenjsko obzorje. Mogoče že samo zaradi svinjarij, po katerih vsakodnevno gazimo, ne vidimo več ničesar drugega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

O zasebnosti v steklenih hišah: ali je biti opazovan imisija

dr. Vesna Bergant Rakočević, 11.4.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 15/2019Marca letos se je na londonskem višjem sodišču (High Court) po približno dveh letih sojenja končal izjemno zanimiv primer glede varstva zasebnosti. Svetovno znana galerija Tate Modern se je po sodbi sodnika Justica Manna uspešno ubranila pred tožbo štirih lastnikov stanovanj sosednje stolpnice na južnem bregu reke Temze, imenovane Neo Bankside.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Aktualna vprašanja inteligentnih prometnih sistemov

Marcel Hajd, 11.4.2019

TRGOVINA, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Marcel Hajd, Pravna praksa, 15/2019Razvoj inteligentnih prometnih sistemov je odgovor na potrebe družbe po vzpostavitvi trajnostnih in vzdržnih modelov prevoza. V grobem lahko inteligentne prometne sisteme razdelimo v štiri glavne kategorije: deljeno mobilnost (ang. shared mobility), avtomatizirano mobilnost (ang. automated mobility) in elektromobilnost (ang. electric mobility). Zadnja kategorija, integrirana mobilnost (ang. integrated mobility, mobility-as-a-service), predstavlja kombinacijo prej naštetih oblik ter njihovo vključitev v javno prometno infrastrukturo. S prispevkom želim izpostaviti nekatera odprta pravna vprašanja, povezana s posameznimi oblikami inteligentnih prometnih sistemov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Stvarna pristojnost specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah

mag. Andreja Sedej Grčar, 11.4.2019

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 15/2019Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-I) je bil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani ustanovljen Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala (v nadaljevanju: specializirani oddelek). V tedaj veljavnem 40.a členu je bila določena pristojnost oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J) je 40.a člen spremenil tako, da je določil stvarno pristojnost okrožnih sodišč za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj, kjer obtožni akt vloži Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Vozovnica za vlak

Sonja Strle, 11.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 15/2019Pobudnik je v italijanski poslovalnici kupil vozovnico za vlak. Med vožnjo z vlakom je kontrolor ob pregledu vozovnice presodil, da ta ni veljavna, zaradi česar je od pobudnika zahteval plačilo globe in izročitev osebnega dokumenta, s katerega si je izpisal osebne podatke. Obenem pa pobudnik ni prejel potrdila, da so s plačilom globe osebni podatki izbrisani. Na informacijskega pooblaščenca (IP) se je zato obrnil z vprašanjem glede dopustnosti takega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Izzivi novih pravnih institutov v družinski zakonodaji

Sonja Kralj, 11.4.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Sonja Kralj, Pravna praksa, 15/2019Letošnje leto prinaša nekaj zakonskih sprememb, ki bodo olajšale življenje in predvsem odprle možnosti, da zakonci, zunajzakonski pari in pari v istospolnih partnerskih skupnostih svoje pravice uresničujejo na lažji, dostopnejši in varnejši način. Dne 29. januarja 2019 sta se v Sloveniji pri
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Varstvo osebnih podatkov in popolna transparentnost javne uprave

Tim Horvat, 11.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Tim Horvat, Pravna praksa, 15/2019Italijansko Ustavno sodišče je nedavno tehtalo med varstvom osebnih podatkov javnih funkcionarjev in njihovo objavo zaradi transparentnosti in boja proti korupciji. Ob tem je mimogrede omililo svojo doktrino "dvojne preliminarnosti", ki sodniku nalaga, da v primeru, ko je zakonska določba hkrati v neskladju z Ustavo in pravom EU, najprej zahteva presojo ustavnosti, šele potem pa lahko vloži predlog za predhodno odločanje na Sodišče EU (SEU), in še to zgolj po opravljeni presoji ustavnosti, če je določba neskladna s pravom EU iz kakšnega drugega razloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Dovoljeno fotokopiranje strokovne knjige

dr. Nana Weber, 11.4.2019

Intelektualna lastnina

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 15/2019Za lastne potrebe bi rada prefotokopirala del strokovne knjige slovenskega avtorja, ki je izšla pri slovenski založbi. Knjiga sicer še ni razprodana. • Kolikšen del (v straneh ali odstotkih ali poglavjih) se lahko fotokopira, da ne bom sama ali fotokopirnica, kjer nameravam to narediti, v prekršku? • Ali so pravila kaj drugačna za razprodane knjige?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Težave pri izvajanju vzgojnega ukrepa oddaje v zavod za usposabljanje

Ivan Šelih, 11.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Ivan Šelih, Pravna praksa, 15/2019Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj se po postopku in pogojih, ki jih določa zakon, izreče kazen ali pa se zanje uporabi katerega od vzgojnih ukrepov. Mednje spada tudi oddaja v zavod za usposabljanje, ki se sicer v praksi izreče le redko, pa vendar je Varuh človekovih pravic RS (Varuh) že večkrat opozoril na težave pri njegovem izvajanju. Z njimi se je ponovno srečal letos ob primeru mladoletnika, ki mu je sodišče ta ukrep izreko namesto ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Zato verjamemo, da so lahko naše ugotovitve in predlogi zanimivi tudi širši strokovni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Obveščanje najemodajalca o obiskih preko noči

dr. Nana Weber, 4.4.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 14/2019Najemodajalec želi, da mu za vsakega, ki bo pri meni na obisku in bo prespal najmanj eno noč, sporočimo vsaj dva dni vnaprej, in sicer kdo bo prespal, kdaj bo prišel in kdaj bo odšel. V pogodbi nimamo o tem ničesar zapisanega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Družinskemu zakoniku na pot

dr. Mateja Končina Peternel, 4.4.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mateja Končina-Peternel, Pravna praksa, 14/2019Družinski zakonik je začel veljati 15. aprila 2017, večina določb pa se začne uporabljati 15. aprila 2019. Prinaša kar nekaj novosti, a naj na tem mestu izpostavim le tri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Posredovanje podatkov o zaposlenih policiji

Sonja Strle, 4.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 14/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o dopustnosti posredovanja osebnih podatkov zaposlenih policiji ob obisku tujega državnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) kot evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov

Dida Volk, 4.4.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 14/2019Evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov ureja Uredba (ES), št. 805/2014, Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 (v nadaljevanju UEIN). Že iz naslova Uredbe je razvidno, da je le v primeru nespornih zahtevkov mogoče izdati potrdilo o izvršljivosti po UEIN, saj ta upnika širše legitimira za neposreden dostop do izvršbe v drugi državi članici. Opredelitev "nespornih zahtevkov" zajema vse položaje, v katerih je upnik, če dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka, pridobil bodisi sodno odločbo proti temu dolžniku ali izvršljivo listino, ki zahteva dolžnikovo izrecno soglasje, bodisi da je to sodna poravnava ali javna listina. Med sodnimi odločbami, ki ustrezajo minimalnemu standardu, "da dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka", pa se je v zadnjih letih, vse do nedavnega, najbolj pogosto pojavljal pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Konec lanskega leta pa lahko zasledimo prve odločbe (višjih) sodišč z zavrnitvijo predloga upnika za potrditev pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot evropskega naloga za izvršbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Izobraževalne izjeme v direktivi EU o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu

Luka Novak, 4.4.2019

Intelektualna lastnina

Luka Novak, Pravna praksa, 14/2019Evropski parlament je 26. marca 2019 na plenarni seji sprejel usklajeni predlog Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu (v nadaljevanju direktiva), ki po osemnajstih letih ponovno ureja avtorsko pravico na ravni skupnosti. O dveh členih, ki najbolj delita javnost (to sta v septembrskem predlogu 11. in 13. člen, v sprejeti verziji pa 15. in 17. člen), je bilo v različnih medijih povedanega že veliko, zato se bomo v tem članku posvetili drugim pomembnim členom, ki urejajo rabo v okviru digitalnega sveta in ki so za nekatere deležnike relevantnejši od v javnosti najbolj izpostavljenih. Predvsem bomo obravnavali člena, ki urejata pravice imetnikov književnih, znanstvenih in publicističnih del, to sta 5. in 16. člen direktive. Burna javna debata teh členov ni izpostavljala, večinoma jih je celo povsem zameglila ali pa napačno interpretirala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Učinkovitejša sodišča? Pogled prvostopenjske sodnice

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Sodišča

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Z zanimanjem sem prebrala razmišljanje Boštjana J. Turka v Pravni praksi št. 13 o težavah slovenskih sodišč in sodnikov. Večina pomanjkljivosti, ki jih opisuje, se zelo jasno nanaša na sodnike prve stopnje. V Sloveniji ni v navadi, da bi sodniki odgovarjali na kakršnekoli kritike, sploh pa ne prvostopenjski sodniki. Zakaj je tako? Najverjetneje zaradi ukoreninjene paradigme, da sodniki stoično in pohlevno sprejemamo vse, kar nam strokovna in laična javnost nameni. Sodniki prve stopnje se ne izpostavljamo tudi zato, ker smo v prvih bojnih vrstah in se bojimo tako tistih, ki so spredaj, kot tistih, ki so zadaj. No, v tem primeru sem se (pogumno) odločila, da kot sodnica največjega in najbolj obremenjenega okrajnega sodišča v državi dodam še nekaj svojih misli. S tem tvegam odobravanje ali neodobravanje predvsem kolegov sodnikov, toda ker sem v življenju izkusila dovolj težjih stvari, se, hvala bogu, ne oziram več na to, kdo me mara in kdo ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kaj prinaša novela ZKP-N 2.0?

mag. Robert Golobinek, 4.4.2019

Kazenski postopek

mag. Robert Golobinek, Pravna praksa, 14/2019Državni zbor Republike Slovenije je 26. marca 2019 s 46 glasovi za in 33 glasovi proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-N). Gre za novelo, ki je bila v nekoliko drugačnem obsegu v Državnem zboru že sprejeta leta 2017, a po vetu Državnega sveta ni dobila zadostne večine pri ponovnem glasovanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kazenskopravna demistifikacija t. i. sovražnega govora

Primož Baucon, 4.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 14/2019V zadnjem času se pri nas vse več govori in piše o t. i. sovražnem govoru, pri čemer se marsikdaj določena ideološka stališča proglašajo za t. i. sovražni govor, čeprav ne gre zanj, saj različna ideološka stališča predstavljajo eno temeljnih demokratičnih načel v vsaki državi, ki temelji na vladavini prava. Postavlja se vprašanje, kje je meja svobode izražanja in kdaj so razne izjave, ki jih (laična) javnost dojema kot t. i. sovražni govor, s kazenskopravno normo prepovedane. To je še posebej pomembno, ker določba 297. člena (Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) ni povsem jasna in bi lahko postala ob morebitnih neustreznih spremembah (zlasti črtanju vezanosti kaznivosti na motenje javnega reda in miru) še bolj nejasna ter bi omejevala svobodo izražanja. V nadaljevanju bodo prikazane nekatere kazenskopravne dileme, stališča tuje kazenskopravne teorije in sodne (zlasti tuje) odločitve, povezane z zadevno problematiko.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 322 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(137) 48(114) 47(101) 46(102)
45(85) 45-46(32) 44(129) 44-45(6)
43(88) 43-44(10) 42(50) 42-43(36)
41(40) 41-42(68) 40(28) 40-41(52)
39(42) 39-40(85) 38(127) 38-39(21)
37(101) 37-38(8) 36(110) 36-37(51)
35(158) 35-36(6) 34(145) 33(123)
33-34(23) 32(61) 32-33(10) 31(37)
31-32(119) 30(35) 30-31(39) 29(26)
29-30(130) 28(117) 28-29(40) 27(124)
27-28(21) 26(132) 26-27(10) 25(103)
25-26(17) 24(95) 24-25(117) 23(172)
Več...

Leto objave

2019(111) 2018(299) 2017(260) 2016(293)
2015(293) 2014(306) 2013(308) 2012(350)
2011(422) 2010(408) 2009(392) 2008(426)
2007(400) 2006(406) 2005(313) 2004(313)
2003(372) 2002(302) 2001(229) 2000(186)
1999(219) 1998(216) 1997(226) 1996(203)
1995(210) 1994(121) 1993(140) 1992(126)
1991(197)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov