O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 339
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 8461)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Dostop do informacij javnega značaja - vpogled v sodni spis - (pred)kazenski postopek

Avtor ni naveden, 9.7.2020

JAVNO OBVEŠČANJE, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26-27/2020Pri dostopu do informacij imajo posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. To se nanaša tudi na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. V konkretnem sporu se zato ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki se ne nahajajo v sodnih ali državnotožilskih spisih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Evropsko potrdilo o dedovanju - vpis v zemljiško knjigo

dr. Nana Weber, 9.7.2020

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster, Dedovanje

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 26-27/2020Po naši mami se je v skladu z Uredbo o dedovanju opravila zapuščinska obravnava v Nemčiji. Nemško sodišče je uporabilo svoje pravo in na koncu izdalo Evropsko potrdilo o dedovanju. Ko smo potrdilo predložili v Sloveniji, je nastala težava pri vpisu v zemljiški knjigo, saj nepremičnine niso bile natančno navedene; navedeni so namreč le podatki o materi (zapustnici), o dedičih in deležih zapuščine. • Kako doseči vpis nepremičnin, ki so v Sloveniji, v zemljiško knjigo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Povrnitev pravdnih stroškov v sporu majhne vrednosti

Avtor ni naveden, 9.7.2020

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26-27/2020Drugi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 - UPB, 45/08 in 10/17) ni v neskladju z Ustavo v delu, po katerem se izračuna odvetniška nagrada za namen povrnitve potrebnih pravdnih stroškov nasprotni stranki v sporih majhne vrednosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Ali je izume umetne inteligence mogoče patentirati

Oskar Peče, 9.7.2020

Intelektualna lastnina

Oskar Peče, Pravna praksa, 26-27/2020Glavna dilema pri patentiranju izumov umetne inteligence je, ali tovrstni izumi ustrezajo pogojem za patentno varstvo. Kot izhaja iz Smernic za preizkus na Evropskem patentnem uradu (v nadaljevanju: Smernice) in obstoječih evropskih patentov, je izum umetne inteligence vsekakor mogoče zaščititi s patentom. Prispevek opredeli pogoje in možnosti pridobitve patenta za izum umetne inteligence po določilih Konvencije o podeljevanju evropskih patentov (v nadaljevanju: EPK).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Nazaj v stare čase

Hinko Jenull, 9.7.2020

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 26-27/2020Ob koncu lanskega leta se je državno tožilstvo vključilo v pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O), ki so potrebne za delovanje Evropskega javnega tožilstva. V sklepu o ustanovitvi delovne skupine za pripravo zakona je bilo navedeno, na sestankih pa večkrat izrecno poudarjeno, da bodo morebitni drugi predlogi vključeni v zakon le, če bo dosežena visoka stopnja soglasja strokovne javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Odgovornost prevzemnika za dolgove pri prevzemu preko obvodnega podjetja (by-pass)

Grešak Boštjan, Grešak Klemen, 9.7.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Boštjan Grešak, Klemen Grešak, Pravna praksa, 26-27/2020Obligacijski zakonik v 433. členu določa odgovornost prevzemnika premoženjske celote za dolgove, ki se nanašajo na to celoto. Takšna odgovornost je solidarna. Prevzemnik odgovarja poleg dotedanjega imetnika, pod določenimi pogoji pa omejena. Določilo je namenjeno varstvu upnikov. Sodna praksa odgovarja na ključna vprašanja, ki so se v preteklosti zastavljala v zvezi z uporabo tega določila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Ob dveh nedavnih pomembnih odločbah VS RS

dr. Marko Brus, 9.7.2020

Obligacije

dr. Marko Brus, Pravna praksa, 26-27/2020Vrhovno sodišče RS je izdalo dve zanimivi odločbi, ki ju obravnavam v pričujočem članku. Sklep VS RS II Ips 218/2017 je bil izdan leta 2018 v revizijskem postopku zoper sodbo VSK I Cp 90/2016 in se nanaša na kavzo in darilno pogodbo. V letu 2019 pa je bil izdan pomemben sklep II Ips 25/2019, ki se nanaša na kršitev lastninske pravice, v zvezi drugostopenjsko sodbo VSL II Cp 650/2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Nasilje, ki nima spola?

M. Plesničar Mojca, Filipčič Katja, 9.7.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mojca M. Plesničar, dr. Katja Filipčič, Pravna praksa, 26-27/2020V kolumni Drugi zorni kot 11. junija 2020 dr. Varanelli načenja vprašanje partnerskega nasilja in kljub uvodni ugotovitvi, da nima spola, v nadaljevanju opisuje, kakšne so specifike nasilja, ki ga izvršujejo storilke, v primerjavi z nasiljem, ki ga izvajajo storilci. Pri tem "moško" nasilje slikovito opiše kot nevihto in ga poveže izključno s fizičnim nasiljem, "žensko" pa kot nevarno kačo in ga opiše kot psihično nasilje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Pravica do pozabe: tehtanje med svobodnim osebnostnim razvojem in svobodo poročanja

dr. Eneja Drobež, 9.7.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 26-27/2020Pravica do pozabe je novejši pravni institut, ki je izjemnega pomena za varstvo osebnostnih pravic v digitalni družbi. Nemško Zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) se je do ustavnopravnega pomena te pravice izčrpno opredelilo v odločbah št. 1 BvR 16/13 (Recht auf Vergessen I) in št. 1 BvR 276/17 (Recht auf Vergessen II) z dne 6. novembra 2019. Prva odločba obravnava zahtevek za izbris članka, ki ga je posameznik uveljavljal v razmerju do medija - upravljavca spletnega arhiva, druga pa zahtevek za izbris povezave do člankov na strani spletnega iskalnika. V prispevku predstavljam odločbo BVerfG, ki se nanaša na obveznosti medijev kot upravljavcev spletnih arhivov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici

Patricij Maček, 9.7.2020

Upravni postopek in upravne takse

Patricij Maček, Pravna praksa, 26-27/2020V oddaji 24 ur zvečer na POP TV 8. junija je bilo rečeno, da Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) dopušča možnost, da lahko minister, pristojen za notranje zadeve, odpravi odločbo Ministrstva za notranje zadeve glede dopustitve izvedbe koncerta kontroverznega hrvaškega glasbenika v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Pravica do udeležbe pri dobičku kot predmet prenosa

Leonardo Rok Lampret, 9.7.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Leonardo Rok-Lampret, Pravna praksa, 26-27/2020Zgodovina kaže, da so v času gospodarske rasti delniške družbe bolj radodarne pri delitvi dobička oziroma izplačilu dividende. Dividenda ima v korporacijskem pravu poseben položaj, saj se lahko obnaša tako kot korporacijska pravica kot obligacijska pravica, pri čemer je v praksi pomembno, da je jasen trenutek, kdaj se dividenda "izloči" iz delnice in postane obligacijska pravica, saj se za tem v pravnem redu obnaša nekoliko drugače. Pri tem ima bistveno vlogo sklep skupščine o delitvi dobička.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Drugostopenjska sodišča prepogosto vračajo zadeve nazaj na prvo stopnjo!?

Janko Marinko, 9.7.2020

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 26-27/2020Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O) v 35. členu spreminja ureditev pritožbenega postopka: "Prvi odstavek 380. člena se spremeni tako, da se glasi: '(1) Če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ponoviti že prej izvedene dokaze ali izvesti nove dokaze, se pred sodiščem druge stopnje opravi obravnava. Sodišče druge stopnje sme zadevo vrniti v novo glavno obravnavo sodišču prve stopnje le, če o zadevi ne more odločiti samo, ker za to obstajajo upravičeni pravni ali dejanski razlogi, ki jih mora sodišče druge stopnje posebej obrazložiti.'" Obrazložitev je skopa: "Podatki iz sedanje sodne prakse namreč kažejo, da drugostopenjska sodišča prepogosto vračajo zadeve nazaj na prvo stopnjo, torej tudi takrat, kadar za to ni res upravičenih razlogov in bi lahko sama meritorno odločila. S predlagano spremembo se zagotavlja pravica do sojenja v razumnem roku."
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Nekonvencionalna likovna dela in avtorske pravice - je moja tetovaža res moja?

Timotej Kotnik Jesih, 18.6.2020

Intelektualna lastnina

Timotej Kotnik-Jesih, Pravna praksa, 24-25/2020Bolečina traja že eno uro. Na stotine majhnih igel brez prestanka prebada tvojo kožo, počutiš se, kakor bi te nekdo rezal z nožem. Na roki mešanica krvi in črnila prekrivata po meri narisan motiv vrtnice, ki ga tetovator počasi, a vztrajno vnaša v tvojo kožo. Da bo tetovaža končana, moraš v neudobnem položaju sedeti še vsaj poldrugo uro, a vredno je potrpeti, saj bo na koncu tetovaža samo tvoja! Pa bo res?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Dobrota je sirota

dr. Ciril Ribičič, 18.6.2020

Človekove pravice, Tujci

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 24-25/2020Nedavna odločba nemškega zveznega ustavnega sodišča, ki poskuša omejiti delovanje obveščevalnih služb pri posegih v zasebnost tujcev v tujini, mi je obudila spomin na razprave o tovrstnih kršitvah človekovih pravic v zadnjih 15 letih. Ko so po Ljubljani krožili izpiski zasebnih elektronskih sporočil, ki sem si jih izmenjeval s sodnikom mednarodnega sodišča, sem se vprašal, kako je to mogoče. Delni odgovor sem dobil leta 2007, ko je Franc Testen kot predsednik Vrhovnega sodišča naslovil na Ustavno sodišče zahtevo za presojo ureditve, na podlagi katere lahko Sova brez sodne odredbe zunaj države posega v zasebnost tujcev. Ustavno sodišče je sicer zahtevo (U-I-216/07) zavrglo, vendar na meritoren način: povedalo je, da se morajo obveščevalci pri tovrstnih posegih omejiti na zbiranje informacij o neki zadevi, predmetu, ne smejo pa prisluškovati konkretni telefonski številki ali pregledovati elektronskih sporočil posameznega naslovnika. Sledila je zahteva informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar (U-I-45/08), ki je obiskala sedež Sove in ugotovila, da še naprej krši Ustavo in brez odredbe sodišča prisluškuje v tujini. To dobro ve tudi kritična javnost, saj je razvpita afera razkrila, da Sova spremlja pogovore med tujci in prebivalci Slovenije, in to tistimi, ki opravljajo pomembne politične funkcije. Šlo je za prepir in sodni spor dveh od njih o tem, ali sta se vrhunska državna funkcionarja Hrvaške in Slovenije dogovarjala o spodbujanju protestov hrvaških ribičev v Piranskem zalivu. Ustavno sodišče je tudi tokrat uporabilo meritorno zavrženje in povedalo, da takšno ravnanje ni ustavno. S kolegico dr. Mirjam Škrk sva v ločenem mnenju poudarila, da so nadzorovani tujci večinoma evropski državljani iz držav, s katerimi Slovenija sodeluje v Evropski uniji, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje, OZN itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Stvarna pristojnost Evropskega javnega tožilstva

mag. Tanja Frank Eler, 18.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 24-25/2020Razmejitev med kaznivimi dejanji, za katera bo pristojno na novoustanovljeno Evropsko javno tožilstvo (v nadaljevanju: EJT), in tistimi, za katera bodo pristojnost ohranili nacionalni organi, je bila eno od ključnih vprašanj pri sprejemanju Uredbe o ustanovitvi EJT (v nadaljevanju: Uredba). Pokazalo se je, da so se države le stežka pripravljene odpovedati delu svoje suverenosti na področju kazenskega prava v korist novega urada. Ko je postalo jasno, da je soglasje držav članic za sprejem Uredbe nedosegljivo, je kot edini način izvedbe projekta preostal mehanizem okrepljenega sodelovanja, ki je zainteresiranim državam omogočil dogovor o ustanovitvi EJT.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Odstop terjatve med pravdo

Dejan Kramar, 18.6.2020

Civilni sodni postopki

Dejan Kramar, Pravna praksa, 24-25/2020V poslovni praksi pogosto prihaja do odstopa terjatve s pogodbo oziroma cesijo. Če v zvezi z odstopljeno terjatvijo poteka pravdni postopek, ima prevzemnik nedvomno interes za izid pravde. Odtujitev terjatve, o kateri teče pravda, ne povzroči spremembe strank, a je ne glede na to treba spremeniti tožbeni zahtevek tako, da se zahteva izpolnitev v korist pridobitelja. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, če pride do odstopa terjatve, o kateri teče pravda, to sicer ni ovira, da se pravda med istima strankama ne bi dokončala. Prevzemnik lahko vstopi v pravdo kot novi tožnik le, če se s tem strinjata obe stranki. Ne glede na navedeno pa ima prevzemnik v primeru izostanka soglasja (tožene) stranke možnost sodelovanja v pravdi kot sosporniški intervenient.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Pravica do poštenega sojenja v adversarnem kazenskem postopku

Alenka Antloga, 18.6.2020

Kazenski postopek, Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 24-25/2020Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v sedmih zadevah in v primeru osmih pritožnikov odločil, da obdolženci niso bili deležni poštenega sojenja, ker državno odvetništvo ni posredovalo vseh svojih stališč obrambi in/ali ker so bile seje pritožbenega sodišča izvedene v njihovi odsotnosti. Posledično je bil kršen 6. člen Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Nujni dediči, kadar ni otrok

dr. Nana Weber, 18.6.2020

Dedovanje

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 24-25/2020Pravkar sem se poročil, z ženo ne nameravava imeti otrok. Žena ima brata in mamo, jaz staršev nimam več, imam pa približno 50 bratrancev in sestričen, ki imajo vsi že svoje otroke. Odločila sva se, da bova napisala oporoki, v kateri bova vsak drugega postavila za dediča. • Zanima me, kakšni so nujni deleži drugih sorodnikov v primeru njene smrti in kakšni v primeru moje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Še o izvršbi na podlagi verodostojne listine na Hrvaškem in v Sloveniji

Zoran Skubic, 18.6.2020

Civilni sodni postopki

Zoran Skubic, Pravna praksa, 24-25/2020Pred skoraj natanko tremi leti je Sodišče (EU) v odločitvah Zulfikarpašić in Pula Parking ocenjevalo hrvaško (delegirano) ureditev postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine (VL) z vidika Uredbe št. 805/2004 (evropski nalog za izvršbo; ENI) in Uredbe št. 1215/2012 (izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah). Ugotovilo je, da ureditev, ki zgolj tamkajšnjim notarjem določa pristojnost izdajanja tovrstnih sklepov, nima čezmejnih učinkov. Tako hrvaškega sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na podlagi VL, zoper katerega tudi ni bil podan ugovor dolžnika, preprosto ni mogoče čezmejno izvršiti, vsaj ne preko mehanizmov, ki jih določata ti dve uredbi. Toda kaj se zgodi v primeru, da je tovrsten ugovor vseeno podan? Ali pristojno hrvaško sodišče v ugovornem postopku ravna kaj drugače, kot bi sicer, in kaj to pomeni za pravice hrvaških subjektov? To so bile ključne dileme dveh združenih zadev, ki ju je nedavno obravnavalo Sodišče (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Ko kolesar trči v vrata parkiranega avtomobila

Žiga Cvetko, 18.6.2020

Cestni promet, Obligacije

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 24-25/2020• Kdo je kriv za telesno poškodbo, ko se s kolesom zaletim v nenadoma odpirajoča se vrata ob cesti stoječega pravilno parkiranega avtomobila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Kdo nosi stroške sanacije balkonov?

mag. Suzana Pisnik, 18.6.2020

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 24-25/2020Etažni lastniki so z upravnikom in izvajalcem sklenili dogovor o obnovi fasade ter o kritju vseh stroškov, vključno s stroški, ki nastanejo zaradi sanacije na balkonih. Po končani obnovi se lastniki balkonov izmikajo plačilu stroškov, ki so nastali pri sanaciji na njihovih balkonih. • Kaj lahko storijo ostali etažni lastniki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Ko je v Veliki Britaniji zagrožen dosmrtni zapor, na Nizozemskem pa največ 12 let

Alenka Antloga, 11.6.2020

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Alenka Antloga, Pravna praksa, 23/2020Sodišče Evropske unije (SEU) je na zahtevo nizozemskega sodišča kot predložitvenega sodišča v postopku predhodnega odločanja po 267. členu PDEU podalo razlago 3. točke 5. člena v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena Okvirnega sklepa sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami in točko (a) 1. člena, tretjega in četrtega odstavka 3. člena ter 25. člena Okvirnega sklepa sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji, kakor sta bila spremenjena z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009, in sicer: - glede trenutka vrnitve osebe v izvršitveno državo članico, ki se je na podlagi evropskega naloga za prijetje (ENP) predala odreditveni državi članici, in - o pristojnosti izvršitvene države članice glede spreminjanja pravnomočno izrečene kazenske sankcije, ki jo je izrekel pravosodni organ v odreditveni državi članici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Sodnik, literatura in pravo

dr. Jože Ruparčič, 11.6.2020

Kultura in umetnost, Sodišča

dr. Jože Ruparčič, Pravna praksa, 23/2020Presečišče prava in literature obstaja v uporabi jezika in osrednji povezanosti s pomenom in razumevanjem besedila. Tudi zakonodaja ni omejena na suhoparna dejstva in analize - vsebuje naracijo in norme. Zakoni izhajajo iz življenjskih zgodb in črpajo pomen iz besed: to velja tako v prozi, pesnitvi kot v ustavi ali zakonu. Richard Posner ugotavlja, da nas študij literature uči razumeti naravo sodnih mnenj in nam tako omogoča dvig kakovosti sodnih pisanj. Pravo in literatura sta namreč na zanimiv način povezana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Razmislek o regulaciji pametnih pogodb

Jurij Lampič, 11.6.2020

Obligacije, ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Jurij Lampič, Pravna praksa, 23/2020Pandemija virusa SARS-CoV-2 je pospešila selitev človeških dejavnosti v digitalno okolje, s čimer je nov zagon dobila tudi priprava zakonodajnih sprememb na področju elektronskega poslovanja in povezanega lajšanja administrativnih ovir. Trend je sovpadel z že prisotnim zanimanjem za tehnologijo veriženja podatkovnih blokov (v nadaljevanju: blockchain) oziroma - bolj splošno - tehnologijo razpršenih evidenc (distributed ledger technology - v nadaljevanju: DLT). V to tematsko polje spadajo tudi t. i. pametne pogodbe (smart contracts).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Kdaj je za predvajanje posnetkov glasbe treba plačati nadomestilo?

Valentina Prete, 11.6.2020

Intelektualna lastnina

Valentina Prete, Pravna praksa, 23/2020Ko se po radiu, v trgovinah, klubih in drugih javnih prostorih predvajajo posnetki glasbenih del, prihaja do izkoriščanja avtorski sorodnih pravic, zaradi česar morajo uporabniki praviloma plačati določeno nadomestilo. Ker pa je zakon obveznost plačila izrecno omejil le na primere, ko se predvajajo fonogrami, izdani za komercialne namene, se je v zadnjih letih v zvezi z vprašanjem, kaj je komercialno izdan fonogram in kdaj je za uporabo takega fonograma treba plačati nadomestilo, izoblikovala zanimiva sodna praksa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 339 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(148) 48(122) 47(110) 46(109)
45(92) 45-46(32) 44(137) 44-45(6)
43(88) 43-44(10) 42(50) 42-43(48)
41(40) 41-42(68) 40(28) 40-41(64)
39(42) 39-40(85) 38(127) 38-39(30)
37(110) 37-38(8) 36(122) 36-37(51)
35(158) 35-36(6) 34(145) 34-35(16)
33(131) 33-34(23) 32(73) 32-33(10)
31(37) 31-32(119) 30(35) 30-31(54)
29(26) 29-30(130) 28(117) 28-29(49)
27(131) 27-28(21) 26(137) 26-27(22)
25(103) 25-26(17) 24(95) 24-25(141)
Več...

Leto objave

2020(190) 2019(335) 2018(299) 2017(260)
2016(293) 2015(293) 2014(306) 2013(308)
2012(350) 2011(422) 2010(408) 2009(392)
2008(426) 2007(400) 2006(406) 2005(313)
2004(313) 2003(372) 2002(302) 2001(229)
2000(186) 1999(219) 1998(216) 1997(226)
1996(203) 1995(210) 1994(121) 1993(140)
1992(126) 1991(197)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov