O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 339
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 8461)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Ko je v Veliki Britaniji zagrožen dosmrtni zapor, na Nizozemskem pa največ 12 let

Alenka Antloga, 11.6.2020

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Alenka Antloga, Pravna praksa, 23/2020Sodišče Evropske unije (SEU) je na zahtevo nizozemskega sodišča kot predložitvenega sodišča v postopku predhodnega odločanja po 267. členu PDEU podalo razlago 3. točke 5. člena v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena Okvirnega sklepa sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami in točko (a) 1. člena, tretjega in četrtega odstavka 3. člena ter 25. člena Okvirnega sklepa sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji, kakor sta bila spremenjena z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009, in sicer: - glede trenutka vrnitve osebe v izvršitveno državo članico, ki se je na podlagi evropskega naloga za prijetje (ENP) predala odreditveni državi članici, in - o pristojnosti izvršitvene države članice glede spreminjanja pravnomočno izrečene kazenske sankcije, ki jo je izrekel pravosodni organ v odreditveni državi članici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Struktura obsojencev leta 2018 po dolžini kazni

Avtor ni naveden, 11.6.2020

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2020Dve tretjini obsojencev je prestajalo zaporno kazen v trajanju manj kot tri leta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Žensko nasilje

dr. Luigi Varanelli, 11.6.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 23/2020Nihče verjetno ne bi oporekal, da nasilje nima spola. Ne gre za to, da je v našem jeziku ta beseda srednjega spola; gre za to, da partnersko nasilje izvajajo tako moški kot tudi ženske. Res pa je, da sta obliki nasilja, ki ga običajno v partnerskem odnosu izvajata moški ali ženska, precej različni. Moško nasilje je kot nevihta, ki te sredi prostranega polja preseneti v soparnem poletnem popoldnevu. Njegova moč, njegova sila, njegov hitri izbruh okamenijo tudi najbolj hrabrega človeka. Gre predvsem za fizično nasilje, za jezo in ljubosumje, ki prevzamejo zakompleksanega in zafrustriranega moškega in ki se izvaja predvsem s fizičnim podjarmljenjem nasprotnega spola. Žensko nasilje pa je drugačno: bolj subtilno, psihološko, postopno, plazeče, kalkulirano, hladno, spočetka celo neopazno. Kot modras, ki se tiho in skrito plazi po zelenem spomladanskem travniku, se žensko nasilje ovije okrog partnerskega življenja, ga zastruplja in duši, mu izpije energijo in dušo. Seveda tudi pri ženskah ni izključeno fizično nasilje. Moško in žensko fizično nasilje se razlikujeta zlasti v tem, da ženske uporabljajo predmete (noži, palice ipd.), ki jih je redkeje opaziti pri moških.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Sodišče spregledalo, da sta bili vloženi dve pritožbi

Avtor ni naveden, 11.6.2020

Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2020Pobudnik je zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani po pooblaščencu vložil pritožbo. Ker po več kot letu dni od njene vložitve ni prejel nobenega odgovora sodišča, se je s poizvedbo o usodi pritožbe obrnil na Višje sodišče v Ljubljani, ki mu je pojasnilo, da mu pritožba še sploh ni bila predložena v reševanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Kolizija ustavnih pravic - objava prisluhov iz predkazenskega postopka - relativno javna osebnost - novinarstvo

Avtor ni naveden, 11.6.2020

Obligacije, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2020Senat: mag. Rudi Štravs (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), mag. Nina Betetto, dr. Ana Božič Penko in Jan Zobec
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Prenehanje začasnih ukrepov v upravnih in drugih javnopravnih zadevah

Avtor ni naveden, 11.6.2020

Sodišča, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2020Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je začel veljati 1. junija 2020. To pomeni, da z dnem 1. junijem 2020 prenehajo začasni ukrepi po Zakonu o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ). Prenehanje začasnih ukrepov po ZZUSUDJZ za poslovanje Finančne uprave RS pomeni zlasti naslednje:
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

O ustavni neskladnosti 149.č člena ZKP

Primož Križnar, 4.6.2020

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 22/2020Ustavnosodna presoja tretjega odstavka nekdanjega 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je policiji na podlagi pisne zahteve med drugim omogočal pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva, ni doživela meritornega epiloga. Ker se je 149.b člen ZKP 20. julija 2019 prenehal uporabljati, je Ustavno sodišče RS (USRS) zahtevo za oceno ustavnosti 149.b člena ZKP zavrglo zaradi pomanjkanja pravovarstvene potrebe za nadaljevanje postopka. Tako je tretji odstavek 149.b člena ZKP z novelo ZKP-N postal 149.č člen ZKP, ki ga v praksi predvsem policija uporablja za razkrivanje identitet oseb, udeleženih v komunikaciji. Policistom to razširjeno pooblastilo omogoča hitrejše pridobivanje identifikacijskih podatkov v okviru (pred)kazenskega postopka brez predhodne sodne kontrole. Tak pristop k razkrivanju identitete je po mojem mnenju v neskladju z obstoječimi določbami varstva komunikacijske zasebnosti in s tem povezano domačo ter tujo judikaturo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Notarji na Hrvaškem kot pooblaščenci sodišča v zapuščinskih postopkih

Hana Hoblaj, 4.6.2020

Dedovanje

Hana Hoblaj, Pravna praksa, 22/2020Zakonodajalec je na Hrvaškem leta 2003 sprejel celoviti novi zakon o dedovanju (Zakon o nasljeđivanju, v nadaljevanju: ZN), ki se je začel uporabljati 2. oktobra 2003. S tem zakonom je bil na notarje prenesen velik del opravil, ki so jih do tedaj opravljala sodišča, med drugim tudi vodenje zapuščinskih postopkov. Leta 2003 so notarji na Hrvaškem z ZNob zapuščinah v pristojnost dobili tudi sestavljanje javnih oporok, mednarodnih oporok, hrambo oporok, sestavljanje pogodb o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja, pogodb o odpovedi neuvedenemu dedovanju, pogodb o odstopu dednega deleža pred delitvijo, pogodb o dosmrtnem preživljanju in o preužitku ter sestavljanje izjav o preklicu oporoke. Zaradi usklajevanja z drugimi predpisi in lažjega opravljanja zapuščinskih postopkov je bil ZNvečkrat spremenjen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Fiduciarni račun rezervnega sklada

Tadej Kovačič, 4.6.2020

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Tadej Kovačič, Pravna praksa, 22/2020Upravnik naše večstanovanjske stavbe je pri hranilnici odprl fiduciarni račun rezervnega sklada v imenu in za račun nas, etažnih lastnikov. 1. Ali lahko kot posamezni etažni lastnik od hranilnice zahtevam (seveda proti plačilu stroškov) izpis prometa na tem računu za določeno obdobje? 2. Ali sme hranilnica pogojevati izročitev takega izpisa s pridobitvijo upravnikovega soglasja? 3. Ali lahko etažni lastniki sami izberemo banko/hranilnico za ta račun in od upravnika zahtevamo, da ga prenese k izbrani banki/hranilnici?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 4.6.2020

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2020PP, št. 8/95, 27. april 1995, str. 4
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Se storilec lahko izogne postopku o prekršku s plačilom odpustka?

Ivan Šelih, 4.6.2020

Prekrški

Ivan Šelih, Pravna praksa, 22/2020V obravnavanju posameznih pobud smo pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) ugotovili, da nekateri predpisi lokalnih skupnosti omogočajo, da se lahko uporabniki javnih parkirišč v določenih primerih, ko je bilo ugotovljeno, da nimajo plačane predpisane parkirnine, s plačilom določenega nadomestila izognejo postopku o prekršku. Takšno ureditev smo že v letu 2014 presodili za sporno z več vidikov in pristojne državne organe (vključno z vlado RS), ki so dolžni nadzorovati zakonitost dela organov lokalnih skupnosti, pozvali k ukrepanju. Ob obravnavi nove zadeve s tega področja ponovno ugotavljamo, da bo treba na dokončne zakonske rešitve očitno še počakati. Pričakujemo pa, da bo tudi ta prispevek dodatna spodbuda, da se zagotovi dosledno izvajanje določb Zakona o prekrških (ZP-1) pri obravnavanju prekrškov parkiranja na javni parkirni površini brez plačila parkirnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

So živali čuteča bitja tudi v kazenskem pravu?

dr. Miha Šepec, 4.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 22/2020Marca 2020 je Slovenija naredila velik korak s sprejetjem novele Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B), ko je živalim priznala posebni status čutečih bitij. S skrajno čustveno nabito določbo novega 15.a člena SPZ - "Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja" - je zakonodajalec dokončno presekal stare tradicionalne pravne poglede, ki živali obravnavajo le kot stvari, ki so v absolutni domeni njihovega lastnika. Kot velik ljubitelj živali lahko le pozdravljam táko potezo zakonodajalca, kot tudi kakršnekoli druge premike za pravno zaščito živali. Kot kazenski pravnik pa z žalostjo ugotavljam, da navedena določba v kazensko pravo prinaša le zmedo oziroma da bodo živali v kazenskem pravu bistveno bolje zaščitene, če določbo kar v celoti ignoriramo. Oziroma drugače povedano: dokler se zakonodajalec ne bo za podobno spremembo odločil tudi v Kazenskem zakoniku (KZ-1), je določba novega 15.a člena SPZ za kazensko pravo le mrtva črka na papirju, ki ne bo izboljšala pravnega statusa živali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Delež tujcev med zaprtimi osebami v letih 2013-2019

Avtor ni naveden, 4.6.2020

Tujci, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2020Delež tujcev v slovenskih zaporih se je v zadnjih treh letih podvojil, pretežno zaradi tihotapljenja migrantov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Pravica do odločitve o času in načinu končanja lastnega življenja in nudenja pomoči pri njenem udejanjanju

mag. Uroš Goričan, 4.6.2020

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 22/2020Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) je na podlagi večjega števila ustavnih pritožb domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb v združenem postopku tehtalo med pravico do samoodločanja o lastnem življenju kot elementu osebnostne pravice ter dolžnostjo države varovati življenje. Presodilo je, da je določba 217. člena Kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch, StGB) neustavna in zato nična. S tem je pomoč pri samomoru, ki jo nudijo osebe kot dejavnost in niso bližnji umirajočega, po dobrih štirih letih v Zvezni republiki Nemčiji ponovno dekriminalizirana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Je poslušanje radia v avtu "priobčitev javnosti" v smislu Direktive o avtorski pravici?

Zoran Skubic, 4.6.2020

Intelektualna lastnina, JAVNO OBVEŠČANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 22/2020Sodna praksa Sodišča EU (SEU) o razlagi pravice do "priobčitve javnosti" v avtorskem pravu ima precej dolgo "brado", saj je to sodišče v zadnjih petnajstih letih, začenši s sodbo Mediakabel, o tej problematiki izdalo vsaj dvajset sodb in sklepov. Del pravne teorije je ta, po sili dejstev in narave precej zapleten in razdrobljen korpus odločitev poimenoval celo blodnjak, v katerem mora SEU kot mitični Tezej vsakič znova najti novo Ariadnino nit za izhod iz vsakokratne zagate, ki jo narekujejo dejstva posamičnega primera. In ti primeri so lahko tako različni, kot je le možna pojavna različnost avtorskega prava v stvarnosti. A kot po navadi je moč daleč največ zapletov najti prav pri najpomembnejši postranski umetnosti na svetu - glasbi. SEU je tako nedavno tega obravnavalo švedsko zagato s skorajda absurdnim vprašanjem, ki bi se ga dalo parafrazirati v: "Ali bi morali vozniki kratkoročno najetih ("rent-a-car") vozil med vožnjo pravzaprav prisluhniti zgolj - brnenju motorja?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Četrt stoletja od ponovne uvedbe notariata v Sloveniji

Sonja Kralj, 4.6.2020

Odvetništvo in notariat

Sonja Kralj, Pravna praksa, 22/2020Dne 1. junija 2020 obeležujemo 25-letnico ponovne uvedbe notariata v Republiki Sloveniji, ki je bil sicer ukinjen z Odlokom o odpravi javnih notarjev in javno-notarskih zbornic z dne 17. novembra 1944. 1. junija 1995 pa so prve notarke in notarji odprli vrata slovenskih notarskih pisarn in začeli z delom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Izvzetja in odložene izvršbe po 1. juniju 2020

Dida Volk, 28.5.2020

Civilni sodni postopki, Davki občanov in dohodnina

Dida Volk, Pravna praksa, 20-21/2020Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in novele ZIUZEOP-A so določeni prejemki izvzeti iz (sodne) izvršbe, davčne izvršbe in postopka osebnega stečaja. Na podlagi 93. člena ZIUZEOP pa je izvršba (in tudi davčna izvršba) odložena od 11. aprila 2020 dalje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Odškodninska odgovornost lastnika brezpilotnega zrakoplova in drugih oseb

mag. Uroš Goričan, 28.5.2020

Zračni promet, Obligacije

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 20-21/2020Uporaba civilnih brezpilotnih zrakoplovov (v nadaljevanju: dronov) v zadnjih letih postaja vse pomembnejši del letalskega sektorja po svetu in seveda tudi v Sloveniji. Z večanjem števila teh zrakoplovov na nebu se bo povečevalo tudi število najrazličnejših "incidentov", zlasti če pravna regulacija njihove uporabe ne bo optimalna, nadzor nad izvajanjem predpisov s strani Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije pa ne zadosten. V članku obravnavam odškodninskopravni vidik "incidentov", do katerih lahko pride ob uporabi dronov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Stiki starih staršev z vnuki

Špela Peršl, 28.5.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja

Špela Peršl, Pravna praksa, 20-21/2020Zaradi slabih odnosov s hčerino družino od lanskega leta nimam nobenih stikov z vnukom, ki ima 14 let. • Ali imam kot stari starš kakšno možnost, da bi vzpostavil stike z vnukom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (308. člen KZ-1) v letih 2014-2019

Avtor ni naveden, 28.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2020Število kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, ki so se v letu 2019 končala z obsodilno sodbo. Leta 2019 je Policija obravnavala 16.143 nedovoljenih prehodov zunanje schengenske meje, na podlagi mednarodnih sporazumov o vračanju oseb pa je tujim varnostnim organom vrnila 11.150 oseb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Postopek pred Sodnim svetom je pošten, če je transparenten in če izbira temelji na objektivnih merilih

Avtor ni naveden, 28.5.2020

Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2020Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 2/2019 z dne 12. junija 2019 se zavrne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Vročanje v hišni predalčnik - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti - novinar-odgovorni urednik - poslanec - Twitter

Avtor ni naveden, 28.5.2020

Civilni sodni postopki, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2020Če naslovnik v roku iz 142. člena ZPP pisanja ne prevzame na pošti, je tega dopustno vrniti sodišču, če ga ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, tudi, če je ta premajhen (čeprav je sicer v splošnem uporaben). Z vidika pravice do izjave pa zadošča, da je naslovnik na vrnitev konkretne pošiljke sodišču opozorjen s tipskim obvestilom za primer osebne vročitve v skladu s Pravilnikom o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, v katerem je navedeno tudi, da bo pismo vrnjeno sodišču, ki je odredilo njegovo vročitev, če naslovnik predalčnika nima ali je ta neuporaben.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Najemnine med epidemijo: ali v Sloveniji še velja pravno pravilo paragrafa 1104 ODZ?

Zoran Skubic, 28.5.2020

Obligacije

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20-21/2020Pozornemu gledalcu nedavne 35. izredne seje Državnega zbora, kjer je bila na dnevnem redu obravnava enega od interventnih zakonov v boju z zahrbtno boleznijo COVID-19, se je bržkone v spomin vtisnila predvsem interakcija, v kateri je eden od poslancev iz vrst vladajoče koalicije izrecno poudaril avstrijsko rešitev na področju prava obligacij. Ta določa, da kadar najemnik zaradi višje sile - kamor izrecno spada tudi primer izbruha kužne bolezni - najetih prostorov ne more uporabljati, gre najemnina na rovaš najemodajalca. Minister za finance se je kot predstavnik vlade s tem strinjal in navrgel, da gre po njegovem védenju za več kot sto let staro ureditev, za katero je pravzaprav škoda, da ni veljavno pravo tudi pri nas. A česar onadva nista vedela in tudi nista mogla vedeti, saj se tega dejstva zaveda vse bolj ozek krog slovenskih pravnikov, je dejstvo, da sta govorila o ureditvi, ki je pri nas z določenim pridržkom, če ne neposredno veljavno, pa vsaj dopolnilno upoštevno pravno pravilo ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Tiho bodi, ob strani hodi, glej v tla in boj se Boga

Nevenka Šorli, 28.5.2020

Sodišča

Nevenka Šorli, Pravna praksa, 20-21/2020Naslovni stavek sem pred desetimi leti omenila v odgovoru takratnemu predsedniku Vrhovnega sodišča RS (VS RS), ko je z mešanico nejevolje in arogance branil stanje v sodstvu in svoj ceh pred mojo kritiko. Na to polemiko sem se spomnila, ker že dalj časa ugotavljam, da se njegovi nasledniki sploh ne zmenijo več za številne kritike mnogih nezadovoljnih uporabnikov sodnih storitev. Če bi kritiki sledile izboljšave pri delovanju sodišč, bi lahko razumeli, da se z njo pač strinjajo in jo upoštevajo brez ugovora. Žal ni tako. Gre le za vzvišen odnos nesamokritičnih oligarhov, prepričanih, da se smejo kritike ignorirati. Najpogosteje se oglašajo na začetku leta s hvalo o številkah opravljenega dela (kar je od Lukende dalje edino, kar zanima politiko) in za tem z zahtevami za naš denar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Razmejevanje pristojnosti med Upravnim sodiščem in splošnimi sodišči

Igor Vuksanović, 28.5.2020

Upravni spor, Civilni sodni postopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 20-21/2020Člen 1 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se glasi: "Ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa." Zakon o sodiščih (ZS) v prvem poglavju drugega dela (glej člene 97-101) določa, da v "civilnih pravdnih" zadevah na prvi stopnji odločajo okrajna in okrožna sodišča splošne pristojnosti.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 339 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(148) 48(122) 47(110) 46(109)
45(92) 45-46(32) 44(137) 44-45(6)
43(88) 43-44(10) 42(50) 42-43(48)
41(40) 41-42(68) 40(28) 40-41(64)
39(42) 39-40(85) 38(127) 38-39(30)
37(110) 37-38(8) 36(122) 36-37(51)
35(158) 35-36(6) 34(145) 34-35(16)
33(131) 33-34(23) 32(73) 32-33(10)
31(37) 31-32(119) 30(35) 30-31(54)
29(26) 29-30(130) 28(117) 28-29(49)
27(131) 27-28(21) 26(137) 26-27(22)
25(103) 25-26(17) 24(95) 24-25(141)
Več...

Leto objave

2020(190) 2019(335) 2018(299) 2017(260)
2016(293) 2015(293) 2014(306) 2013(308)
2012(350) 2011(422) 2010(408) 2009(392)
2008(426) 2007(400) 2006(406) 2005(313)
2004(313) 2003(372) 2002(302) 2001(229)
2000(186) 1999(219) 1998(216) 1997(226)
1996(203) 1995(210) 1994(121) 1993(140)
1992(126) 1991(197)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov