O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 129)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Izdaja izpiska iz matične knjige umrlih

Sonja Strle, 15.11.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Sonja Strle, Pravna praksa, 44/2018Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o upravičenosti strank do pridobitve izpiska iz matične knjige umrlih. Ali je uslužbenec na upravni enoti dolžan izdati izpisek iz matične knjige osebi, ki nima nobene pravne podlage in tudi ne pooblastila, na podlagi katerega bi izpisek lahko dobila? Ali je zaradi spremembe 125.a člena Zakona o zemljiški knjigi nastala sprememba glede pravne podlage za izdajo izpiska za umrlo osebo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Ko je (isti) center za socialno delo stalni skrbnik tožene stranke in skrbnik za posebni primer tožnika

mag. Nada Caharijaz Ferme, 15.11.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 44/2018Ob sedaj veljavni zakonodaji lahko v praksi pride do položaja, ki je "skregan z zdravo pametjo". Pa ne po volji obeh oseb, ki sta jima bila postavljena skrbnika, ampak zaradi medsebojnega nerazumevanja njunih otrok, ki želijo zaščititi njune (in posledično svoje) premoženjske koristi. Pri tem se postavi vprašanje namena skrbništva, ki naj bi varovalo osebo, ki se ji postavi skrbnika. V resničnem življenju pa gre velikokrat za varovanje koristi vseh drugih, še najmanj tistih, katerih pravice in koristi bi moralo skrbništvo varovati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

O vlogah in togah

dr. Katarina Bergant, 15.11.2018

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 44/2018Nedavno se je v zvezi z odmevnim sodnim primerom v javnosti razpravljalo o vlogah. O vlogah strank in drugih akterjev v kazenskem postopku, še posebej o vlogi državnega tožilstva. Glede na Zakon o kazenskem postopku, ki vloge vseh akterjev natančno ureja, je razprava o vlogah sicer nenavadna, a očitno potrebna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Načelo bratstva in boj proti nezakonitemu priseljevanju

Tim Horvat, 15.11.2018

Tujci

Tim Horvat, Pravna praksa, 44/2018Zadnjih nekaj let migracije delijo Evropo. Zaradi nemoči Evropske unije se vsaka država sama ukvarja z vprašanjem, kako uravnotežiti solidarnost in humanitarnost z učinkovitim nadzorom in omejevanjem nezakonitega prestopanja državnih meja. Pri ukvarjanju z migranti zaradi pomanjkanja sredstev ali interesa vlad sodeluje tudi množica prostovoljcev in nevladnih organizacij, ki v zadnjem času vzbujajo odpor in nasprotovanje, kot na primer v Italiji ali na Madžarskem, kjer je bil junija 2018 sprejet zakon, ki kriminalizira vsakršno pomoč nevladnih organizacij migrantom, tudi deljenje letakov s pravnimi nasveti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Stoletna pot slovenskega vrhovnega sodstva 1918-2018

mag. Damijan Florjančič, 15.11.2018

Sodišča

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 44/2018V teh dnevih se oziramo na čas pred sto leti. Morija prve svetovne vojne se je končala, ljudi in ljudstva je preplavilo olajšanje in upanje v boljši svet, svet brez vojn in podobnih človeških zablod. V takem času se je rojevala nova država, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Bila je kratkega veka; po nekaj več kot mesecu dni se je odločila, da se bo združila s Kraljevino Srbijo v novo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Tehtanje med svobodo izražanja in varovanjem zaupanja v sodstvo

Avtor ni naveden, 15.11.2018

Človekove pravice, Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2018Sklep Vrhnovnega sodišča št. CP 9/2015 z dne 4. junija 2015 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Kazenskopravni vidik nadomestnega materinstva

mag. Jasmina A. Tabaković, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 44/2018Vse več slovenskih parov se po neuspešni oploditvi z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji zateka h klinikam po Evropski uniji ali se jih celo odloči za otroka s pomočjo nadomestne matere v Ukrajini, ki ima liberalno urejeno nadomestno (surogatno) materinstvo. Pri tem se ne zavedajo, da lahko zapadejo v območje kaznivosti, zato se odpirajo vprašanja, ali bi v primerih nadomestnega materinstva lahko šlo za kazniva dejanja ter ali lahko in ob katerih pogojih lahko izkoriščanje nadomestnega materinstva razumemo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Najemnikova odpoved in plačilo najemnine

dr. Nana Weber, 15.11.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 44/2018Sem najemodajalec. Z najemnikom imam sklenjeno najemno pogodbo za določen čas enega leta z odpovednim rokom treh mesecev z obeh strani. Najemnik se je odločil, da se bo izselil čez en mesec in me o tem pisno obvestil. Prav tako je napisal, da je stvari že začel seliti in da ne biva več v stanovanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Zakonski znak preslepitve in kaznivo dejanje goljufije

Klemen Princes, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Klemen Princes, Pravna praksa, 44/2018Pred časom je Vrhovno sodišče RS s stališčem, da sta dogovor o poslovnem sodelovanju in obljuba rednega plačila le potrebni, ne pa tudi zadostni pogoj za uresničitev tega zakonskega znaka, naredilo konec širokemu tolmačenju zakonskega znaka preslepitve pri poslovni goljufiji. Odločitev je hitro vplivala na poenotenje sodne prakse o tem vprašanju, kar je bil tudi njen izrecen namen. Le malo pred izdajo te sodbe je na samostojnost posameznih zakonskih znakov goljufije opozorilo tudi Ustavno sodišče RS. Kljub temu da dvomov o nedopustnosti sklepanja o enem zakonskem znaku zaradi obstoja drugega ne bi smelo več biti, ostaja njihova konkretizacija težavna zaradi zahtevne zgradbe kaznivega dejanja, še posebej pa zaradi vzgibov storilca, ki so zunanjemu svetu pač skriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Tožniška varščina brez tujega državljanstva

dr. Jorg Sladič, 15.11.2018

Civilni kolizijski predpisi

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 44/2018V Sloveniji belgijska sodna praksa in pravna teorija nista najbolj poznani. Toda včasih sodna praksa malih držav odpre vprašanja, ki so bistvenega pomena za razvoj pravne znanosti. Predstavljena belgijska sodba je omogočila mednarodni razvoj z odstopanjem od tradicionalnega razumevanja tožniške varščine, tj. da ima tožnik tuje državljanstvo, in ga spremenila v domnevo, da tožnik nima stalnega prebivališča v državi, kjer poteka postopek, in tam tudi nima sredstev, s katerimi bi lahko zagotovil varščino za pravdne stroške.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, dr. Jernej Letnar-Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Učinki in posledice razvezane pogodbe

mag. Sanja Vujanović, 16.11.2017

Obligacije

mag. Sanja Vujanović, Pravna praksa, 44/2017Bistvena posledica razveze pogodbe je, da obstoječa pogodba preneha. Prenehanje pogodbe je objektivna posledica neizpolnitve pogodbene obveznosti. S prenehanjem pogodbe pa ne preneha nujno pravno razmerje med (nekdanjima) pogodbenima strankama, saj lahko nastanejo novi zahtevki, in sicer odškodninski zahtevek, če so za to izpolnjeni pogoji, in v primerih, ko je bila izpolnitev v celoti ali delno že opravljena, zaradi odpadle pravne podlage povračilni (reparacijski) zahtevki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Ugotavljanje deležev na skupnem premoženju - trditveno breme - pravica do sodnega varstva

Avtor ni naveden, 16.11.2017

Civilni sodni postopki, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2017Če naj bo zahtevana raven trditvenega bremena skladna s pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave), je treba upoštevati pravna in življenjska položaja obeh pravdnih strank. Od tožnika je tako mogoče terjati le tisto, kar je od njega življenjsko še mogoče in razumno pričakovati. Hkrati pa trditvenega bremena (v imenu življenjskosti) spet ni mogoče znižati do te mere, da bi bila tožena stranka prizadeta v svoji pravici do obrambe. Braniti se je mogoče namreč le zoper ustrezno konkretizirano trditveno podlago.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Zborno kazensko sojenje - anahronizem ali progres?

dr. Boštjan Polegek, 16.11.2017

Kazenski postopek

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 44/2017Prizadevanja za oblikovanje nove strukture sodišč prve stopnje so ponovno zbudila živahnejša razmišljanja o vključitvi državljanov v izvajanje sodne oblasti oziroma širše o zbornem sojenju. V rednem kazenskem postopku procesni predpis še ohranja kolegijsko odločanje sodišča prve stopnje, čeprav je od novele ZKP-K sodelovanje sodnikov porotnikov le še fakultativno, še zmeraj pa je zakon dosleden pri zbornem odločanju instančnih sodišč. Tudi sam menim, da je tema, o kateri se je kritično razpravljalo že v prejšnjem režimu, vse bolj aktualna - med drugim se nanaša na vprašanje sodniške avtoritete kot splošne socialno-psihološke in pravne vrednote, ki je v našem sistemu sicer močno zapostavljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Le še dopuščena revizija v delovnih in socialnih sporih - ali bi nas moralo skrbeti?

mag. Biserka Kogej Dmitrovič, 16.11.2017

Sodišča, Civilni sodni postopki

mag. Biserka Kogej-Dmitrovič, Pravna praksa, 44/2017Zadnja novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je korenito posegla tudi v postopke pred delovnimi in socialnimi sodišči, tako v individualnih in kolektivnih delovnih sporih kot tudi v socialnih sporih. Znano je, da je postopek v teh sporih urejen v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ki pa napotuje na uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ZDSS-1 nima posebnih določb, in sicer neposredno v individualnih delovnih in socialnih sporih ter smiselno v kolektivnih delovnih sporih. Od uveljavitve novele ZPP-E, s katero je črtana posebna ureditev revizije v delovnih in socialnih sporih, tako v slednjih velja ureditev revizijskega postopka po ZPP, torej le še dopuščena revizija, in ne več dovoljena, kot je bilo to določeno doslej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Prima facie presoja verodostojnosti dokazov, dokazna ocena ter upoštevanje navedb in dokazov obrambe v izročitvenem postopku

Matija Urankar, 16.11.2017

Kazenski postopek

Matija Urankar, Pravna praksa, 44/2017Ideja za ta prispevek je nastala ob sodelovanju v izročitvenem postopku, ki je še v teku in je v času pisanja tega prispevka nekje med sodno in upravno fazo izročitve. Zaradi tega je ta prispevek napisan na kolikor se le da abstraktni ravni, njegov cilj pa je osvetliti vprašanje obsega in mej presoje, ali iz prošnje za izročitev izhaja dovolj dokazov za utemeljenost suma, da je posameznik, čigar izročitev se zahteva, izvršil določeno kaznivo dejanje (13. točka prvega odstavka 522. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)). Menim, da so sodišča pri takšni presoji dolžna upoštevati tudi navedbe in predložene dokaze obrambe ter opraviti vsaj prima facie presojo verodostojnosti posredovanih dokazov in dokazno oceno (tako listin obrambe kot listin, ki jih je posredovala država prosilka).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Dopustnost uporabe tehnologije Deep Packet Inspection

Matej Vošner, 16.11.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Matej Vošner, Pravna praksa, 44/2017Ali oziroma na kakšen način je možna zakonita uporaba tehnologije Deep Packet Inspection (DPI) in ali je dovolj, če se v internem aktu (varnostni politiki) opredeli uporaba te tehnologije?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Ščit zasebnosti - kako se razlikuje od Varnega pristana?

Sandra Kajtazović, 17.11.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sandra Kajtazović, Pravna praksa, 44/2016Pretok osebnih podatkov iz EU v ZDA je pomemben in nujen del čezatlantskega trgovanja. Enostaven prenos osebnih podatkov za komercialne namene iz EU k certificiranim organizacijam v ZDA je bil na podlagi dogovora Varni pristan iz leta 2000 mogoč vse do oktobra lani, ko je Sodišče Evropske unije v zadevi Maximillian Schrems ta 15 let star dogovor razveljavilo. Po odločitvi Sodišča so se pogajanja med EU in ZDA, ki so bila v teku vse od razkritij Edwarda Snowdna leta 2013 v zvezi z dejavnostmi ameriških obveščevalnih služb in ki so bila usmerjena v spremembo (takrat še veljavnega) dogovora Varni pristan, še okrepila. Rezultat pogajanj je bil politični dogovor z dne 2. februarja 2016 o novem okviru za čezatlantsko izmenjavo osebnih podatkov za komercialne namene, t. i. Ščit zasebnosti. Evropska komisija je nato 12. julija 2016 sprejela sklep o ustreznosti varstva osebnih podatkov pri iznosu v ZDA na podlagi dogovora Ščit zasebnosti, kar pomeni, da so ZDA sedaj s strani Komisije ponovno vključene na seznam tistih držav, za katere je ugotovljeno, da delno zagotavljajo ustrezno raven varstva osebnih podatkov. Tako kot Varni pristan, tudi Ščit zasebnosti temelji na samocertifikaciji ameriških družb. Ta je pri Ministrstvu za trgovino ZDA mogoča od 1. avgusta 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Kršitev Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njenih protokolov - nov obnovitveni razlog?

mag. Igor Strnad, 17.11.2016

Civilni sodni postopki

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 44/2016Pripravljajoča se novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) že doživlja prve odmeve v javnosti. V delovnem gradivu predloga je tudi določba, s katero se uvaja nov obnovitveni razlog (prvi odstavek 394. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), in sicer: "13. Če je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da so bile v postopku kršene konvencijske pravice in odškodnina ni primerno zadoščenje za odpravo posledic in je obnova nujna, da se kršitev odpravi."
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Prenehanje sodniške službe - prenehanje delovnega razmerja sodnika

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016Tožnica ni bila v delovnem, pač pa v službenem razmerju in s toženo stranko ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Med zaposlenim in delodajalcem obstaja pogodbeni odnos, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, službeno pa je razmerje, ki nastane na podlagi odločbe pristojnega organa, ki sodnika izvoli v funkcijo in na položaj. Zato sodnik kot funkcionar ni v enakem položaju kot zaposlena oseba, za katero se uporabljajo določbe ZJU o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Razlikovanje med prenehanjem službenega razmerja sodnika in prenehanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca je utemeljeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Vpogled v lastne osebne podatke

Irena Vovk, 17.11.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 44/2016Ali je posameznik upravičen do kopije svojih osebnih map in podatkov pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ter pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Želi namreč pridobiti dokumentacijo, ki jo vodijo o njem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Pravna presoja v tujini pridobljenih dokazov, pridobljenih za potrebe tujega postopka, brez sodelovanja naše države

Barbara Zobec, 12.11.2015

Kazenski postopek

Barbara Zobec, Pravna praksa, 44/2015V slovenski kazenskopravni teoriji je že dolgo uveljavljen in globoko ukoreninjen mešan tip kazenskega postopka. Njegov cilj je na eni strani doseči čim večjo učinkovitost pregona, seveda ob doslednem spoštovanju načela zakonitosti, na drugi strani pa varstvo človekovih pravic posameznika, ki se znajde v kazenskem postopku. Za učinkovit pregon storilcev kaznivih dejanj oziroma za zaščito družbe pred storilci se mora sodišče dokopati do resnice o zadevi, saj šele ta omogoča ne samo odkritje storilcev kaznivih dejanj, temveč tudi njegovo razsodbo. Načelo iskanja materialne resnice je eno najpomembnejših načel kazenskega postopka, iz katerega izhaja tudi tako imenovana instrukcijska ali inkvizicijska maksima, po kateri je sodišče upravičeno in dolžno izvajati dokaze tudi po uradni dolžnosti (prvi in drugi odstavek 17. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Gluhi in slepi

Irena Vovk, 12.11.2015

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 44/2015Na spletnih straneh slovenskih sodišč, http://www.sodisce.si/sodni_postopki/objave/2015102310274912/ , je gluhim in naglušnim v obliki video prispevka na voljo pojasnilo, v katerem so v znakovnem jeziku predstavljene pravice oseb s posebnimi potrebami v sodnih postopkih. Pojasnilo v slovenskem znakovnem jeziku so ob dnevu evropskega civilnega sodstva (25. oktober) pripravili na Vrhovnem sodišču v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Neustavnost 243. člena Kazenskega zakonika (zloraba notranje informacije)?

dr. Blaž Kovačič Mlinar, 12.11.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 44/2015Višje sodišče v Ljubljani je pred nedavnim izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se na podlagi 156. člena Ustave RS postopek odločanja o pritožbi zoper sodbo prvostopenjskega sodišča prekine do odločitve v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 243. člena Kazenskega zakonika (KZ) in tretjega odstavka v zvezi s 1. točko prvega odstavka 566. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). V zvezi s tem je na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) sodišče z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti začelo postopek za oceno ustavnosti navedene določbe KZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Višina kredita na upravni izplačilni prepovedi

Irena Vovk, 12.11.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 44/2015Posameznik ugotavlja, da banke pri posredovanju upravne izplačilne prepovedi ali obvestila o dokončnem odplačilu posojila ipd. pošljejo delodajalcu tudi podatke o višini najetega posojila oziroma lizinga. Ali je to v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 44

Leto objave

2018(11) 2017(6) 2016(4) 2015(5)
2014(6) 2013(9) 2012(11) 2011(14)
2010(10) 2009(7) 2008(12) 2007(10)
2006(5) 2003(9) 2002(10)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H IJ K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov