O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 137)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Nepremičninska stroka kritična do Stanovanjskega zakona

Urša Ravnikar Šurk, 14.11.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 44/2019Letos je v Portorožu potekal že 30. posvet Poslovanje z nepremičninami, ki se je tokrat posebej posvetil osnutku Stanovanjskega zakona. Največ kritike je bila deležna vsebina cilja "zagotoviti dodatnih 10.000 najemnih stanovanj", saj po mnenju udeležencev ta cilj ne more biti predmet sistemskega zakona, ki ne ponuja orodij za njegovo realizacijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Ali je treba reformirati slovensko dedno pravo?

Manca Majcen, 14.11.2019

Dedovanje

Manca Majcen, Pravna praksa, 44/2019Notarska zbornica Slovenije (NZS) je 24. oktobra 2019 na mednarodni konferenci z naslovom "Ali slovensko dedno pravo potrebuje reformo?" gostila mednarodne in domače strokovnjake s področja dednega prava. Konferenco je otvorila predsednica NZS Sonja Kralj, ki je poudarila, da so spremembe dednega prava nujne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Številka merilnega mesta in določljivost posameznika

Sonja Strle, 14.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 44/2019Elektrodistributer kot upravljavec obdeluje več podatkov o uporabnikih sistema (npr. ime, priimek, naslov uporabnika, davčno številko ...). Kot osebni podatek v povezavi s temi podatki pa obravnava tudi številko merilnega mesta (večmestna številka, ki pripada posameznemu odjemnemu mestu električne energije), ki jo mora za namen informacijske podpore pri vzpostavitvi računalniškega programa poslati svojemu izvajalcu. Na IP se zato obrača z vprašanjem, ali se podatki o številki merilnega mesta v takem primeru obravnavajo kot osebni podatek oziroma ali so za potrebe posredovanja že v zadostni meri anonimizirani (izvajalec namreč ne bo mogel dostopati do podatkov o osebnem imenu, naslovu ali davčni številki uporabnika sistema na tem merilnem mestu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Odtujevanje otroka od drugega starša po razpadu družine

Frida Burkelc, 14.11.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, Pravna praksa, 44/2019Ko se starša mladoletnega otroka soočita z razpadom družinske skupnosti ali ju življenje postavi pred težko nalogo, kako kljub skaljenim medsebojnim odnosom v bodoče izvrševati starševsko skrb tako, da bo to njunemu otroku najbolj v korist, smo sodniki in strokovni delavci centrov za socialno delo (CSD) priča marsikaterim nerazumljivim in z ljubeznijo do otroka nezdružljivim ravnanjem staršev. Najhujši so primeri, ko oba starša za medsebojni obračun rekrutirata svojega nedolžnega vojačka in ga neusmiljeno pošljeta na bojno polje svojih interesov, ko ne prepoznata več otrokove stiske in njegove razpetosti med oba in niti nista sposobna predvideti posledic za otroka, ki si mora ustvariti lastno strategijo preživetja med dvema "ljubečima" ognjema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Spremenjen pravni položaj živali v noveli SPZ-B

Koren Sandra, Matan Lara, 14.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Sandra Koren, Lara Matan, Pravna praksa, 44/2019Odmevna sprememba, ki jo prinaša novela SPZ-B, je dodelitev posebnega pravnega statusa živalim. S predlaganim 15.a členom se v pravni red vnaša nova vrednostna opredelitev, da so živali čuteča živa bitja, obenem pa daje zakon jasno napotilo, da so živali deležne posebne zakonske zaščite. V tem smislu pravo naposled dohiteva naravno ureditev sveta, v kateri si živali in ljudje delimo bistveno okoliščino - tako kot mi so tudi one živa in čuteča bitja. Gre za zelo dobrodošlo spremembo, pri kateri sicer precej zaostajamo za ostalimi evropskimi državami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Uporaba kaznovalnih pooblastil in družbene posledice

Hinko Jenull, 14.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2019Kritična misel, izrečena ob načrtu za nov zakonik, ki naj bi "naravo kazni prilagodil naravi prestopka", je še vedno aktualna - celo bolj kot med francosko revolucijo. Prispodoba, ki je takrat veljala zgolj za uniformiranost kaznovanja z zaporom, danes ponazarja odziv družbe na vsakršno ravnanje, ki odstopa od splošnih pričakovanj. Novici o domnevni nepravilnosti, napaki, zlorabi, če se nanaša na zamenjavo uprave, zdravniški zaplet ali žveplanje čevapčičev, kot prvo in odločilno sledi vprašanje, kdo bo za to odgovarjal, z navedbo člena storjenega kaznivega dejanja in številom let zapora, ki "grozi storilcu". Le še dan ali dva sta potrebna za vložitev ovadbe in z olajšanjem lahko ugotovimo, da bodo "pristojni organi sedaj opravili svoje". S tem naj bi bile rešene težave - za naprej in za nazaj. Žal ne drži ne prvo ne drugo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Substanciranje dokaznega predloga - dokazno breme

Avtor ni naveden, 14.11.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2019Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nebistveni za odločitev, prav tako pa tudi ne neprimernih dokazov. Obstajajo pa tudi mejni primeri, ko je predlagani dokaz sicer lahko primeren, vendar glede na kontekst konkretnega razvoja dokaznega postopka in trenutnega uspeha dokazovanja nujno kliče po dodatnih pojasnilih, utemeljitvah in prepričevalnih naporih predlagatelja, s katerimi mora ta pojasniti posebne okoliščine in sodišče prepričati, da kljub (na prvi pogled) izgubljeni situaciji ter kljub (na prvi pogled) hipotetični nemoči predlaganega dokaza, še vedno lahko razumno pričakuje preobrat v uspešnosti dokazovanja. V takem primeru nosi predlagatelj breme dodatne utemeljitve svojega dokaznega predloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Pravnoorganizacijska oblika organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic

Trpin Gorazd, Kovšca Pušenjak Ingrid, 14.11.2019

Intelektualna lastnina

dr. Gorazd Trpin, mag. Ingrid Kovšca-Pušenjak, Pravna praksa, 44/2019Pravnoorganizacijska oblika je pravni temelj vsake organizacije. Z njo sporoča drugim organizacijam in fizičnim osebam, s kom sodelujejo, poslujejo ali se vanje vključujejo. Glede na to je jasna opredelitev pravnoorganizacijske oblike bistvena za delovanje katerekoli organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Najemnikova odpoved in plačilo najemnine

dr. Nana Weber, 15.11.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 44/2018Sem najemodajalec. Z najemnikom imam sklenjeno najemno pogodbo za določen čas enega leta z odpovednim rokom treh mesecev z obeh strani. Najemnik se je odločil, da se bo izselil čez en mesec in me o tem pisno obvestil. Prav tako je napisal, da je stvari že začel seliti in da ne biva več v stanovanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Tožniška varščina brez tujega državljanstva

dr. Jorg Sladič, 15.11.2018

Civilni kolizijski predpisi

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 44/2018V Sloveniji belgijska sodna praksa in pravna teorija nista najbolj poznani. Toda včasih sodna praksa malih držav odpre vprašanja, ki so bistvenega pomena za razvoj pravne znanosti. Predstavljena belgijska sodba je omogočila mednarodni razvoj z odstopanjem od tradicionalnega razumevanja tožniške varščine, tj. da ima tožnik tuje državljanstvo, in ga spremenila v domnevo, da tožnik nima stalnega prebivališča v državi, kjer poteka postopek, in tam tudi nima sredstev, s katerimi bi lahko zagotovil varščino za pravdne stroške.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Kazenskopravni vidik nadomestnega materinstva

mag. Jasmina A. Tabaković, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 44/2018Vse več slovenskih parov se po neuspešni oploditvi z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji zateka h klinikam po Evropski uniji ali se jih celo odloči za otroka s pomočjo nadomestne matere v Ukrajini, ki ima liberalno urejeno nadomestno (surogatno) materinstvo. Pri tem se ne zavedajo, da lahko zapadejo v območje kaznivosti, zato se odpirajo vprašanja, ali bi v primerih nadomestnega materinstva lahko šlo za kazniva dejanja ter ali lahko in ob katerih pogojih lahko izkoriščanje nadomestnega materinstva razumemo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, dr. Jernej Letnar-Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Izdaja izpiska iz matične knjige umrlih

Sonja Strle, 15.11.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Sonja Strle, Pravna praksa, 44/2018Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o upravičenosti strank do pridobitve izpiska iz matične knjige umrlih. Ali je uslužbenec na upravni enoti dolžan izdati izpisek iz matične knjige osebi, ki nima nobene pravne podlage in tudi ne pooblastila, na podlagi katerega bi izpisek lahko dobila? Ali je zaradi spremembe 125.a člena Zakona o zemljiški knjigi nastala sprememba glede pravne podlage za izdajo izpiska za umrlo osebo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Načelo bratstva in boj proti nezakonitemu priseljevanju

Tim Horvat, 15.11.2018

Tujci

Tim Horvat, Pravna praksa, 44/2018Zadnjih nekaj let migracije delijo Evropo. Zaradi nemoči Evropske unije se vsaka država sama ukvarja z vprašanjem, kako uravnotežiti solidarnost in humanitarnost z učinkovitim nadzorom in omejevanjem nezakonitega prestopanja državnih meja. Pri ukvarjanju z migranti zaradi pomanjkanja sredstev ali interesa vlad sodeluje tudi množica prostovoljcev in nevladnih organizacij, ki v zadnjem času vzbujajo odpor in nasprotovanje, kot na primer v Italiji ali na Madžarskem, kjer je bil junija 2018 sprejet zakon, ki kriminalizira vsakršno pomoč nevladnih organizacij migrantom, tudi deljenje letakov s pravnimi nasveti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Tehtanje med svobodo izražanja in varovanjem zaupanja v sodstvo

Avtor ni naveden, 15.11.2018

Človekove pravice, Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2018Sklep Vrhnovnega sodišča št. CP 9/2015 z dne 4. junija 2015 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Ko je (isti) center za socialno delo stalni skrbnik tožene stranke in skrbnik za posebni primer tožnika

mag. Nada Caharijaz Ferme, 15.11.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 44/2018Ob sedaj veljavni zakonodaji lahko v praksi pride do položaja, ki je "skregan z zdravo pametjo". Pa ne po volji obeh oseb, ki sta jima bila postavljena skrbnika, ampak zaradi medsebojnega nerazumevanja njunih otrok, ki želijo zaščititi njune (in posledično svoje) premoženjske koristi. Pri tem se postavi vprašanje namena skrbništva, ki naj bi varovalo osebo, ki se ji postavi skrbnika. V resničnem življenju pa gre velikokrat za varovanje koristi vseh drugih, še najmanj tistih, katerih pravice in koristi bi moralo skrbništvo varovati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

O vlogah in togah

dr. Katarina Bergant, 15.11.2018

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 44/2018Nedavno se je v zvezi z odmevnim sodnim primerom v javnosti razpravljalo o vlogah. O vlogah strank in drugih akterjev v kazenskem postopku, še posebej o vlogi državnega tožilstva. Glede na Zakon o kazenskem postopku, ki vloge vseh akterjev natančno ureja, je razprava o vlogah sicer nenavadna, a očitno potrebna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Stoletna pot slovenskega vrhovnega sodstva 1918-2018

mag. Damijan Florjančič, 15.11.2018

Sodišča

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 44/2018V teh dnevih se oziramo na čas pred sto leti. Morija prve svetovne vojne se je končala, ljudi in ljudstva je preplavilo olajšanje in upanje v boljši svet, svet brez vojn in podobnih človeških zablod. V takem času se je rojevala nova država, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Bila je kratkega veka; po nekaj več kot mesecu dni se je odločila, da se bo združila s Kraljevino Srbijo v novo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Zakonski znak preslepitve in kaznivo dejanje goljufije

Klemen Princes, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Klemen Princes, Pravna praksa, 44/2018Pred časom je Vrhovno sodišče RS s stališčem, da sta dogovor o poslovnem sodelovanju in obljuba rednega plačila le potrebni, ne pa tudi zadostni pogoj za uresničitev tega zakonskega znaka, naredilo konec širokemu tolmačenju zakonskega znaka preslepitve pri poslovni goljufiji. Odločitev je hitro vplivala na poenotenje sodne prakse o tem vprašanju, kar je bil tudi njen izrecen namen. Le malo pred izdajo te sodbe je na samostojnost posameznih zakonskih znakov goljufije opozorilo tudi Ustavno sodišče RS. Kljub temu da dvomov o nedopustnosti sklepanja o enem zakonskem znaku zaradi obstoja drugega ne bi smelo več biti, ostaja njihova konkretizacija težavna zaradi zahtevne zgradbe kaznivega dejanja, še posebej pa zaradi vzgibov storilca, ki so zunanjemu svetu pač skriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Le še dopuščena revizija v delovnih in socialnih sporih - ali bi nas moralo skrbeti?

mag. Biserka Kogej Dmitrovič, 16.11.2017

Sodišča, Civilni sodni postopki

mag. Biserka Kogej-Dmitrovič, Pravna praksa, 44/2017Zadnja novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je korenito posegla tudi v postopke pred delovnimi in socialnimi sodišči, tako v individualnih in kolektivnih delovnih sporih kot tudi v socialnih sporih. Znano je, da je postopek v teh sporih urejen v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ki pa napotuje na uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ZDSS-1 nima posebnih določb, in sicer neposredno v individualnih delovnih in socialnih sporih ter smiselno v kolektivnih delovnih sporih. Od uveljavitve novele ZPP-E, s katero je črtana posebna ureditev revizije v delovnih in socialnih sporih, tako v slednjih velja ureditev revizijskega postopka po ZPP, torej le še dopuščena revizija, in ne več dovoljena, kot je bilo to določeno doslej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Ugotavljanje deležev na skupnem premoženju - trditveno breme - pravica do sodnega varstva

Avtor ni naveden, 16.11.2017

Civilni sodni postopki, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2017Če naj bo zahtevana raven trditvenega bremena skladna s pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave), je treba upoštevati pravna in življenjska položaja obeh pravdnih strank. Od tožnika je tako mogoče terjati le tisto, kar je od njega življenjsko še mogoče in razumno pričakovati. Hkrati pa trditvenega bremena (v imenu življenjskosti) spet ni mogoče znižati do te mere, da bi bila tožena stranka prizadeta v svoji pravici do obrambe. Braniti se je mogoče namreč le zoper ustrezno konkretizirano trditveno podlago.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Zborno kazensko sojenje - anahronizem ali progres?

dr. Boštjan Polegek, 16.11.2017

Kazenski postopek

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 44/2017Prizadevanja za oblikovanje nove strukture sodišč prve stopnje so ponovno zbudila živahnejša razmišljanja o vključitvi državljanov v izvajanje sodne oblasti oziroma širše o zbornem sojenju. V rednem kazenskem postopku procesni predpis še ohranja kolegijsko odločanje sodišča prve stopnje, čeprav je od novele ZKP-K sodelovanje sodnikov porotnikov le še fakultativno, še zmeraj pa je zakon dosleden pri zbornem odločanju instančnih sodišč. Tudi sam menim, da je tema, o kateri se je kritično razpravljalo že v prejšnjem režimu, vse bolj aktualna - med drugim se nanaša na vprašanje sodniške avtoritete kot splošne socialno-psihološke in pravne vrednote, ki je v našem sistemu sicer močno zapostavljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Učinki in posledice razvezane pogodbe

mag. Sanja Vujanović, 16.11.2017

Obligacije

mag. Sanja Vujanović, Pravna praksa, 44/2017Bistvena posledica razveze pogodbe je, da obstoječa pogodba preneha. Prenehanje pogodbe je objektivna posledica neizpolnitve pogodbene obveznosti. S prenehanjem pogodbe pa ne preneha nujno pravno razmerje med (nekdanjima) pogodbenima strankama, saj lahko nastanejo novi zahtevki, in sicer odškodninski zahtevek, če so za to izpolnjeni pogoji, in v primerih, ko je bila izpolnitev v celoti ali delno že opravljena, zaradi odpadle pravne podlage povračilni (reparacijski) zahtevki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Dopustnost uporabe tehnologije Deep Packet Inspection

Matej Vošner, 16.11.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Matej Vošner, Pravna praksa, 44/2017Ali oziroma na kakšen način je možna zakonita uporaba tehnologije Deep Packet Inspection (DPI) in ali je dovolj, če se v internem aktu (varnostni politiki) opredeli uporaba te tehnologije?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Prima facie presoja verodostojnosti dokazov, dokazna ocena ter upoštevanje navedb in dokazov obrambe v izročitvenem postopku

Matija Urankar, 16.11.2017

Kazenski postopek

Matija Urankar, Pravna praksa, 44/2017Ideja za ta prispevek je nastala ob sodelovanju v izročitvenem postopku, ki je še v teku in je v času pisanja tega prispevka nekje med sodno in upravno fazo izročitve. Zaradi tega je ta prispevek napisan na kolikor se le da abstraktni ravni, njegov cilj pa je osvetliti vprašanje obsega in mej presoje, ali iz prošnje za izročitev izhaja dovolj dokazov za utemeljenost suma, da je posameznik, čigar izročitev se zahteva, izvršil določeno kaznivo dejanje (13. točka prvega odstavka 522. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)). Menim, da so sodišča pri takšni presoji dolžna upoštevati tudi navedbe in predložene dokaze obrambe ter opraviti vsaj prima facie presojo verodostojnosti posredovanih dokazov in dokazno oceno (tako listin obrambe kot listin, ki jih je posredovala država prosilka).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 44

Leto objave

2019(8) 2018(11) 2017(6) 2016(4)
2015(5) 2014(6) 2013(9) 2012(11)
2011(14) 2010(10) 2009(7) 2008(12)
2007(10) 2006(5) 2003(9) 2002(10)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H IJ K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov