O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 11
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 254)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Težave s pozabljanjem

Jasna Zakonjšek, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jasna Zakonjšek, Pravna praksa, 47/2019Ljudje si prizadevamo, da ne bi utonili v pozabo. Želimo si biti prepoznavni, znani, slavni. A vsak od nas bi rad v medijih o sebi prebral le pozitivne zapise. Če se v medijih pojavi zapis, ki govori o naših napakah in spodrsljajih, si seveda želimo, da bi ga lahko izbrisali in da bi javnost na naše sence iz preteklosti pozabila. Zaradi Googla in drugih iskalnikov, s pomočjo katerih lahko vsak zelo hitro dostopa tudi do starejših medijskih objav, pa je ta cilj težje dosegljiv, kot je bil v preteklosti, ko je bilo mogoče stare izvode časopisov in posnetkov oddaj najti le še v knjižnicah in v zaprašenih arhivih. Na pojav spletnih medijev je reagiralo tudi pravo, in sicer z uveljavljanjem pravice, na katero se posameznik (fizična oseba) lahko sklicuje, ko želi doseči, da bi javnost pozabila na njegove pretekle napake. Gre za pravico do pozabe. Vendar, kot je pogosto v pravu, zadeva ni enostavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

O "prelomni" sodbi VS RS v zvezi s kaznivim dejanjem po 297. členu KZ-1

Barbara Zobec, 28.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 46/2019Kaznivo dejanje javnega spodbujanja, sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zagotavlja kazenskopravno varstvo družbenih skupin in posameznikov, ki so zaradi svoje drugačnosti, posebnosti ali osebnih okoliščin v širšem družbenem okolju izpostavljeni kršitvam načela enakosti iz 14. člena Ustave RS. Kazenski pregon zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti posredno omejuje svobodo javnega obveščanja in izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave). Zato mora zakonska ureditev čim bolj ohranjati občutljivo ravnovesje med tema ustavno varovanima pravicama. Določiti je treba jasno mejo, kdaj izrečena beseda prestopi svobodo govora in tako ogrozi vrednoto enakosti, da je nujen kazenski poseg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Sodniška samouprava v postkomunističnem sodstvu

Jan Zobec, 5.9.2019

Sodišča

Jan Zobec, Pravna praksa, 33/2019Na vprašanje, kaj je etika, ni lahko odgovoriti. Je pa lažje najti odgovor na vprašanje, kaj je sodniška etika. Vsaj na prvi, legalistični pogled se zdi tako. Odgovor daje namreč Zakon o sodnem svetu (ZSSve), ki v prvem odstavku 53. člena pove, da "kodeks sodniške etike določa pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje sodnikov zaradi varovanja neodvisnosti, nepristranskosti in poštenosti sodnikov ter ugleda sodniške službe". Nato v naslednjem odstavku pravila sodniške etike postavi na raven pravno zavezujočih zapovedi, ko sodnikom zaukaže: "Sodniki so dolžni spoštovati kodeks sodniške etike pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje." Sodniška etika kot agregat načel in usmeritev, ki naj bi spontano nastajale znotraj sodniškega poklica in ki naj bi sodnika usmerjale k ravnanju, ki je dobro za opravljanje sodniškega poklica v dobro ljudi, vladavine prava in človekovih pravic, je tako v slovenskem pravnem prostoru izgubila svojo nedolžnost. Nedolžnost v smislu ločenosti od prava in pripadnosti samorefleksiji ter svetu avtonomnega, kjer dominirajo vrednote, načela, cilji in smisel. Sodniška etika je postala del prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Dan odprtega znanja

Tilen Zonta, 4.7.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Tilen Zonta, Pravna praksa, 26/2019Na Dnevu odprtega znanja, ki sta ga 6. maja 2019 v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju ZRC SAZU) organizirala Inštitut za intelektualno lastnino in zavod Danes je nov dan, so številni predavatelji delili svoje znanje o različnih vidikih odprtega znanja, tj. znanja, ki ga lahko vsakdo prosto uporablja, razširja in predeluje, ne da bi ga pri tem ovirale pravne, tehnološke ali družbene prepreke. Odprto znanje sestavljajo gradniki, kot so odprta kultura, odprta znanost, odprto izobraževanje, odprta strojna in programska oprema ter odprti podatki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novi Komentar Ustave RS in starševstvo istospolnih parov

dr. Mojca Zadravec, 20.6.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mojca Zadravec, Pravna praksa, 24-25/2019Dober komentar ustave je gotovo "nepogrešljiv pravniški pripomoček": tako za pravnike, ki se s pravom ukvarjajo na praktični ali znanstveni ravni, kot tiste, ki se s pravom šele spoznavajo. Ob tem se mi zdi nujno dodati, da si mora vsakokratni komentar pravnega akta (še posebej ustave) takšno težo pridobiti s svojo vsebino in mu nikakor ne pripada samo zato, ker delo nosi naslov "komentar". Ob formalnem razlogu (tj. ker komentar ni formalni pravni vir), je tu predvsem vsebinski razlog: z nekritičnim sklicevanjem na neposrečeno vsebino komentarja bi se od vsebine predmeta komentiranja lahko oddaljili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Roe v. Wade in kazniva dejanja - je ekonomija dolgočasna?

dr. Katarina Zajc, 20.6.2019

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 24-25/2019Večina ljudi, med njimi tudi "moji" študenti, gledajo na ekonomijo kot na izredno dolgočasno vedo. Po mojem, seveda "obremenjenem" prepričanju pa to nikakor ni. Morda le na začetku študija, ko se je treba naučiti osnov, čeprav je večina osnov zelo zdravorazumska. Ko pa malo bolje spoznaš to "vedo o izbiri v svetu omejenih sredstev", pa se ti odkrije popolnoma nov način razmišljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Učinkovitejša sodišča? Pogled prvostopenjske sodnice

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Sodišča

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Z zanimanjem sem prebrala razmišljanje Boštjana J. Turka v Pravni praksi št. 13 o težavah slovenskih sodišč in sodnikov. Večina pomanjkljivosti, ki jih opisuje, se zelo jasno nanaša na sodnike prve stopnje. V Sloveniji ni v navadi, da bi sodniki odgovarjali na kakršnekoli kritike, sploh pa ne prvostopenjski sodniki. Zakaj je tako? Najverjetneje zaradi ukoreninjene paradigme, da sodniki stoično in pohlevno sprejemamo vse, kar nam strokovna in laična javnost nameni. Sodniki prve stopnje se ne izpostavljamo tudi zato, ker smo v prvih bojnih vrstah in se bojimo tako tistih, ki so spredaj, kot tistih, ki so zadaj. No, v tem primeru sem se (pogumno) odločila, da kot sodnica največjega in najbolj obremenjenega okrajnega sodišča v državi dodam še nekaj svojih misli. S tem tvegam odobravanje ali neodobravanje predvsem kolegov sodnikov, toda ker sem v življenju izkusila dovolj težjih stvari, se, hvala bogu, ne oziram več na to, kdo me mara in kdo ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Naj gre bloger na tečaj programiranja in varovanja osebnih podatkov?

Matej Zalar, 7.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Zalar, Pravna praksa, 9-10/2019Blog Nergač sem začel pisati pred trinajstimi leti, ko je bilo to moderno in so bili časi v realnem in virtualnem svetu preprostejši. Ko sem pisal na Siolovi platformi Blogos, sem nekaj mesecev celo nekaj malega zaslužil kot hišni bloger, pozneje pa na neki drugi medijski platformi še par sto evrov, par tisoč pa mi jih je izdajatelj ostal dolžan. Odtlej pišem na svoji lastni domeni, zaslužim prav nič, še prostovoljnih prispevkov se mi ne ljubi pobirati, letno pa za gostovanje in domeno zapravim slabih sto evrov. Neko lepo soboto pa na pošti dvignem poziv Informacijskega pooblaščenca (IP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Kot smetana na torti

Jan Zobec, 13.12.2018

Sodišča

Jan Zobec, Pravna praksa, 48/2018Predstavljajte si slaščičarno nekje v sivem predmestnem zakotju. V njej strežejo drugorazredne, out-of-date slaščice, vendar včasih kak ustvarjalni slaščičarski kuhar preseneti s kako mojstrovino, zaradi česar ga - da ne bi vodstveni strukturi slaščičarne zrasel čez glavo - skoraj odpustijo. Toda pogosteje se zgodi, da postrežejo s kakim neprebavljivim zmazkom. Kljub temu v nezahtevnem provincialnem okolju slaščičarna še uživa nekaj zaupanja. Ko pa nekateri gostje fašejo salmonelo, njen ugled in zaupanje strmoglavita. Vodstvena struktura stakne glave. Kaj storiti, kako povrniti izgubljen, že itak boren ugled?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Primerjalnopravna analiza implementacije Direktive 2017/1564

Tilen Zonta, 13.12.2018

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tilen Zonta, Pravna praksa, 48/2018V Pravni praksi št. 45-46 sva z dr. Majo Bogataj Jančič pisala o Marakeški pogodbi o olajšanem dostopu književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem in o njeni uresničitvi na ravni EU prek Uredbe 2017/1563 in Direktive 2017/1564 (v nadaljevanju Direktiva). Slovenija še ni implementirala Direktive v svoj notranji pravni red, čeprav je rok za prenos že potekel, je pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino konec oktobra objavilo osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (novela ZASP-H), ki naj bi v slovensko zakonodajo vnesel potrebne spremembe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Od Marakeške pogodbe do spremembe ZASP

Zonta Tilen, Bogataj Jančič Maja, 22.11.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, dr. Maja Bogataj-Jančič, Pravna praksa, 45-46/2018Predstavljajte si, da stojite pred domačo knjižno polico, na kateri je sto knjig. Zaprete oči, in ko jih ponovno odprete, je na njej samo še ena naključno izbrana knjiga. Tolikšen je približno odstotek knjig, dostopnih večini slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja po svetu, kar poleg vseh ovir in tegob v njihovem vsakdanu dodatno prispeva k občutku izključenosti. Knjižna lakota (ang. book famine) je resen svetovni družbeni problem, h kateremu prispeva več dejavnikov; poleg finančnih in birokratskih ovir ljudem z okvarami vida in motnjami branja namreč vrata v svet knjig potencialno zapirajo tudi avtorske in sorodne pravice. To problematiko rešuje Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem (v nadaljevanju Marakeška pogodba), konvencija, ki je bila sprejeta v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization, v nadaljevanju WIPO).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Prihodnost znamk in geografskih označb

Tilen Zonta, 25.10.2018

Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, Pravna praksa, 41-42/2018Na sedežu Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (European Union Intellectual Property Office, v nadaljevanju EUIPO) v španskem Alicanteju je 3. in 4. oktobra 2018 potekala mednarodna konferenca z naslovom Trade marks and geographical indications: future perspectives. Glavni poudarek konference je bil na znamkah in geografskih označbah, odnosu med tema dvema pravicama intelektualne lastnine ter pogledih na ureditev tega področja v prihodnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Nova sorodna pravica organizatorjev športnih prireditev

Tilen Zonta, 27.9.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, Pravna praksa, 36-37/2018Organizacija športnih prireditev je drag, a dobičkonosen šport. Da dogodek, v katerega so v določenem trenutku uprte oči športne javnosti, poteka nemoteno in kvalitetno, je vloženega veliko finančnega, organizacijskega in tehničnega napora. Organizatorji imajo seveda od tega finančne koristi, ki jim zagotavljajo vračilo naložbe in dodaten dobiček. Zlasti pri odmevnih športnih dogodkih si njihovi organizatorji manejo roke z velikimi prihodki od prodaje vstopnic, oglaševanja in predvsem prodaje televizijskih pravic. Čemu torej potreba po uveljavitvi nove sorodne pravice za organizatorje športnih prireditev, ki jo po novem vsebuje Predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Čigavi so podatki o možganih?

dr. Aleš Završnik, 20.9.2018

Sodišča

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 35/2018Premikanje meja pri generiranju podatkov o človeku se nadaljuje z neizbežno hitrostjo. Podatke o telesu je možno prebirati z različnimi novimi tehnologijami: od nosljivega računalništva do prebiranja podatkov v možganih z računalniško-možganskimi implantati. Računalniško-možganski vmesniki so že globoko v razvoju, Facebook je razkril svoje ambicije aprila 2017. Na svetu je samo sedem podjetij, ki razpolagajo z zadostno računsko močjo in podatki, da razvijejo to neraziskano področje; ista podjetja, ki so trenutno vodilna na področju umetne inteligence (UI). Zelo malo verjetno je, da bodo svetu zavladali stroji oz. umetna inteligenca, veliko verjetneje je, da nas bodo stroji poznali bolje kot nas naši "pomembni drugi" in sami sebe in bodo izjemno dobro pritiskali na naše emocionalne "tipke" v korist človeške elite - da bi nam prodali karkoli že: avtomobil, politiko ali ideologijo. Koncentracija bogastva in moči se bo torej zgodila ob lastništvu nad podatki in nadzoru nad tokom podatkov - in ne na lastništvu nad zemljo ali stroji in tovarnami, napoveduje izraelski zgodovinar Harari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Ravnanje z odpadki v luči institutov stvarnega prava

Nejc Zemljak, 19.7.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 28-29/2018Spominjam se, kako so mi v prvem letniku pri Rimskem pravu domišljijo burili instituti, kot so opuščene stvari (res derelicta), pridobitev lastninske pravice z okupacijo in najdba zaklada. Le kdo kot otrok ni sanjal o najdbi zaklada? Predstavljajte si presenečenje, ko otrok kot mladenič ugotovi, da pravo dejansko ureja tudi to. V glavi so se mi pravne določbe mešale s črnimi skrinjami, polnimi draguljev in zlatih palic. Kasneje, ko sem v okviru stvarnega prava prišel do ugotovitve, da celo (takrat) sveži Stvarnopravni zakonik (SPZ) vsebuje določbo s tako romantičnim imenom, kot je najdba zaklada, je bilo navdušenje manjše, saj sem takrat pojme že znal postaviti v širši kontekst. Do danes so se tedanje romantične predstave razblinile in dale določbam SPZ o opuščenih stvareh in zakladih prozaično vsebino. V tem članku me vodi prepričanje, da je opustitev lastninske pravice v našem pravu dejansko zelo normirana, vendar mogoče nekoliko v presenetljivi luči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Problematika privolitve mladoletnega oškodovanca po drugem odstavku 287. člena KZ-1

Barbara Zobec, 7.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 22/2018Kazenski zakonik (KZ-1) ne pozna splošnih norm o privolitvi oškodovanca, čeprav jo sicer sodobno kazensko pravo razume kot samostojni institut splošnega dela kazenskega prava. Institut je relativno bogato teoretično obdelan predvsem v nemški pravni teoriji, medtem ko pri nas tej problematiki do nedavnega ni bilo namenjeno veliko pozornosti. Eden redkih teoretikov, če ne celo edini, ki je privolitev oškodovanca znanstveno obdelal, je prof. Korošec. Tudi sodna praksa se s privolitvijo oškodovanca kot razlogom za izključitev protipravnosti v glavnem ni veliko ukvarjala, čeprav je šlo za posege v tiste dobrine, ki po naravi stvari na tak ali drugačen način sodijo v njegovo razpolagalno sfero. S takšnim ravnanjem pa se posameznik nedvomno nelegitimno - in mislim, da tudi protiustavno - omejuje pri odločitvah, pomembnih za razvoj njegove lastne osebnosti, nadalje se omejuje njegova pravna sposobnost odločati o sebi in o svoji usodi, jemljejo se mu pravica do samoodločbe, do svobodnega razvoja osebnosti in osebna avtonomija. Vse to pomeni poseganje v različne človekove pravice, ki jih zagotavlja 35. člen Ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Pravni položaj nepoplačanih upnikov

Petra Zupančič, 17.5.2018

Civilni sodni postopki

Petra Zupančič, Pravna praksa, 19/2018Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 12. aprila 2018 potekala okrogla miza z naslovom Izvršilni postopek ter postopek za izdajo plačilnega naloga v teoriji in praksi, pri čemer smo se v razpravi dotaknili predvsem problematike položaja upnikov v izvršilnih postopkih v skladu z novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L) in vpliva povečanega števila stečajev gospodarskih družb na izvršilne postopke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Kdo je okoljsko razseljena oseba?

Drčar Simon, Kovač Eneja, Levstik Daška, Savić Alen, Smolnikar Kaja, Zorčič Juruša, Žigante Luka, 8.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Simon Drčar, Eneja Kovač, Daška Levstik, Alen Savić, Kaja Smolnikar, Juruša Zorčič, Luka Žigante, Pravna praksa, 9/2018V študijskem letu 2016/2017 smo se študentje PF Univerze v Ljubljani v okviru mednarodnopravne okoljske klinike ukvarjali z vprašanjem pravnega položaja okoljsko razseljenih oseb na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. V tem prispevku želimo na kratko predstaviti in ovrednotiti dosedanje poskuse opredelitve okoljsko razseljenih oseb ter predstaviti opredelitev, ki smo jo oblikovali sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Redefinicija kazenskega pregona z Avtentično razlago ZKP

Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2018

Kazenski postopek

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 5/2018Državni zbor je z Avtentično razlago določb ZKP o pogojih za uničenje gradiva, zbranega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, povedal, da je "rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok". Gradivo se po tej razlagi ne uniči in lahko postane dokaz v postopku, tudi če zahtevo za preiskavo, obtožnico ali obtožni predlog državni tožilec vloži po poteku dveh let, "če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon". Bistvena podmena sprejete Avtentične razlage je, da kazenski pregon v času izvajanja omenjenih ukrepov, kar je praviloma v predkazenskem postopku, že teče in da lahko po prenehanju izvajanja ukrepov državni tožilec konkludentno izrazi voljo po nadaljevanju pregona z določenimi aktivnostmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

"Nevarni" vrhovni sodniki

Barbara Zobec, 25.1.2018

Sodišča

Barbara Zobec, Pravna praksa, 3-4/2018V zvezi z dogodki na glavnem vhodu v sodno palačo se nisem nameravala oglašati. Menila sem, da je bilo že dovolj povedanega in da se bodo zadeve uredile - da bomo dobili vsi sodniki in uslužbenci sodišča, ki si nas pravosodni policisti očitno ne morejo zapomniti (prejšnji varnostniki so nas poznali in nas s prijaznimi pozdravi spuščali na sodišče), ustrezne pametne kartice ali izkaznice, da ne bomo dnevno izpostavljeni zdravju škodljivemu sevanju. Ko sem slišala, da se zbirajo nekakšni podpisi, sem se odločila, da bom pojasnila tudi svojo izrazito neugodno in brutalno izkušnjo, ki sem jo doživela od policistov na glavnem vhodu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Neučinkovitost slovenskega kazenskega pravosodja - resničnost ali mit?

Boštjan Zrnec Orlič, 23.11.2017

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 45-46/2017V času, ko še vedno visi usoda sveže novele kazenskega procesnega zakona v zraku,se je vredno ponovno ozreti na eno od ključnih gesel zakonodajnih posegov v kazenski postopek, tj. na zahtevo po izboljšanju njegove učinkovitosti. V drugem delu prispevka bom poskušal oceniti, ali je verjetno, da celota doslej sprejetih sprememb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) omogoča izpolnjevanje obetanih se rezultatov glede povečanja učinkovitosti v praksi, še prej pa bi rad opozoril na rutinsko konceptualno poenostavitev, s katero se je legitimirala njihova uveljavitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Prepoznavanje obrazov, zasebnost in javni prostori

dr. Aleš Završnik, 31.8.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 32/2017Na ruskem spletnem družbenem omrežju VKontakte je celotno gradivo uporabnikov javno in to veliko količino slikovnega gradiva je lansko leto pričelo izkoriščati zagonsko podjetje, ki je pripravilo priročno aplikacijo FindFace: fotografiraš neznanca/ko na ulici in aplikacija fotografijo primerja v zaledni zbirki in morda še prebrska po javno dostopnih virih na spletu. V nekaj sekundah uporabnik aplikacije pridobi podatke pametnega algoritma: kdo naj bi bila opazovana oseba, kdo so njeni prijatelji, interesi, služba, morda naslov ... vse, kar je objavila na VKontakte ali celo drugje na spletu. Kaj se je zgodilo z anonimnostjo v javnih prostorih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Obročno plačilo pri razpolaganju s premoženjem v lasti države in občin

Nejc Zemljak, 12.1.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 1/2017Pri prodaji stvarnega premoženja v lasti države oziroma občin se lahko skladno s tretjim odstavkom 80. člena Zakona o javnih financah (ZJF) in z drugim odstavkom 29. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju Uredba) kupnina plača v več obrokih. To predstavlja izjemo od splošnega pravila, da rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši od tridesetih dni od sklenitve pogodbe oziroma izdaje računa. Toda ali ima ta določba sploh možnost popolnoma zaživeti v praksi, ali je ureditev primerna ali pa bi moralo biti obročno plačilo urejeno drugače? Odprtih vprašanj je kar nekaj, odgovore nanje pa bom poskušal poiskati v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Mednarodno kazensko sodišče izreklo prvo sodbo za kazniva dejanja zoper pravosodje

dr. Sabina Zgaga, 10.11.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Sabina Zgaga, Pravna praksa, 43/2016Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je 19. oktobra 2016 vnovič izreklo obsodilno sodbo, kar ne bi bilo sicer nič nenavadnega, če ne bi obsodilne sodbe zoper Jeana-Pierra Bembo Gombojaizreklo zaradi vplivanja na priče v glavnem kazenskem postopku in ne zaradi samega mednarodnega hudodelstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Odprava dosmrtnega zapora

dr. Aleš Završnik, 27.10.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 41-42/2016Po človeški, recimo emocionalni, plati je nemogoče sočustvovati s storilci hudodelstev. Posegi v "življenje in telo" se nam upirajo ne le na "racionalni" ravni, temveč iz naših teles refleksno izvabljajo gnus in odpor. Pogled na razmesarjeno telo je nekaj, kar šokira, dobesedno nas še pred mislijo preplavijo emocije in gnus. Preusmerjanje razprave o dosmrtnem zaporu na razmesarjena telesa je zato argumentativna manipulacija - od (racionalne) razprave o naravi kazni, ki govori v prvi vrsti o naravi politične skupnosti, v kakršni želimo živeti, se preusmerja k razpravi, ki jo pretresajo gnus in "primordialne" telesne reakcije. Korektno bi zato bilo od tistih, ki že sledijo takšni argumentaciji, da jo izpeljejo vsaj do konca: zakaj zagovorniki dosmrtnega zapora omahujejo v svoji pravičnostni logiki in ne gredo do smrtne kazni in še naprej?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 11 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(4) 48(6) 47(3) 46(5)
45(4) 45-46(2) 44(4) 44-45(2)
43(3) 42(2) 42-43(1) 41(1)
41-42(7) 40(2) 39(1) 39-40(1)
38(4) 38-39(1) 37(4) 36(1)
36-37(4) 35(5) 34(3) 33(5)
33-34(1) 32(2) 31(5) 31-32(4)
30(3) 30-31(2) 29(2) 29-30(2)
28(3) 28-29(1) 27(7) 27-28(2)
26(7) 25(5) 24(2) 24-25(3)
23(6) 22(2) 22-23(2) 21(6)
20(7) 20-21(1) 19(10) 18(7)
Več...

Leto objave

2019(8) 2018(12) 2017(3) 2016(8)
2015(4) 2014(4) 2013(9) 2012(9)
2011(16) 2010(14) 2009(5) 2008(11)
2007(9) 2006(16) 2005(27) 2004(13)
2003(36) 2002(17) 2001(10) 2000(3)
1999(3) 1998(5) 1997(5) 1996(1)
1995(5) 1994(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov