O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 178)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pogodbene muke kolektivnih športov v Sloveniji

Blaž Tomažin Bolcar, 14.3.2019

Delovna razmerja, Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 11/2019Pogodbe med klubi in športniki so nekaj specifičnega. Prvič zato, ker ne gre za (običajno) delovnopravno razmerje, drugič pa zato, ker pri nas na tem področju malodane vlada zakon ulice. Večina slovenskih vrhunskih športnikov je v prekarnih razmerjih s svojimi delodajalci (klubi). Srečna je lahko le peščica vrhunskih športnikov, ki jim država ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča zaposlitev v vojski oziroma policiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Nedovoljen videonadzor ekološkega otoka

Sonja Strle, 14.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 11/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede dopustnosti videonadzora ekološkega otoka zaradi ponavljajočega se vandalizma nad premoženjem in zažiganja zabojnikov za smeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Nujno zdravljenje privolitveno nesposobnega otroka v primeru nasprotovanja staršev

mag. Brina Felc, 14.3.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Brina Felc, Pravna praksa, 11/2019Medicinsko pravo je relativno mlada, a izjemno kompleksna veja prava, pri katerem sta ključna subjekta zdravnik in pacient. Namesto temeljnega načela Hipokratove etike in tradicionalne medicine, da je reševanje pacientov poglavitni zakon, današnja medicina in novo pojmovanje pacientovih pravic določata, da je vrhovni zakon pacientova volja, kar pa velikokrat onemogoča oziroma otežuje delo zdravnika. To se kaže tudi na področju privolitve v določeno zdravstveno oskrbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Sodniška "gerontokracija"

dr. Vesna Bergant Rakočević, 14.3.2019

Sodišča

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 11/2019Starost in staranje postajata na vseh področjih človeške družbe tema številka ena. Vsi se staramo (če imamo srečo), prebivalstvo na splošno se stara, kar poraja kopico izzivov. Konkretno in specifično tudi za sodnike. Povsod po svetu se zadnje čase problematizira upokojitvena starost oz. nujnost upokojitve za sodnike pri doseženi starosti najvišjih nacionalnih sodišč. Ureditve tega vprašanja so od države do države različne, dileme pa bržkone podobne, če že ne enake.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pisna odločba o prekršku, ki že v izhodišču vsebuje obrazložitev

Jelka Lugarič, 14.3.2019

Prekrški

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 11/2019Z različnimi zakoni je predpisano, da morajo določeni subjekti, ki izvajajo dejavnost, predložiti letna poročila AJPES-u, ki zagotavlja njihovo javnost. AJPES je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb, ki zapovedujejo predložitev letnega poročila, kršitev določb o predložitvi letnih poročil v predpisanih rokih pa je opredeljena kot prekršek. Od preko 150.000 zavezancev za predložitev letnega poročila jih vsako leto okrog 5.000 ne izpolni predpisane obveznosti, zaradi česar ima AJPES z vodenjem prekrškovnih postopkov precej dela. To je zahtevno že za pravnike, še bolj pa za nas, ki nismo obiskovali pravne fakultete. Pogoste zakonske spremembe še povečujejo zahtevnost dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Obstoj oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin

Košir Samo, Potisk Janja, 14.3.2019

Kazenski postopek

Samo Košir, Janja Potisk, Pravna praksa, 11/2019Vprašanje definicije oškodovanca postaja za državnotožilsko in sodno prakso vedno bolj pomembno. Razvoj ustavnosodne prakse in prava EU, bo de lege ferenda prej ali slej pripeljal do okrepitve položaja tega procesnega udeleženca v predkazenskem in kazenskem postopku. O problemu obstoja oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin zaenkrat ne obstaja poenotena sodna praksa, prakse Vrhovnega sodišča RS, ki bi se neposredno ukvarjala s tem vprašanjem, pa sploh ni. Obstoječe rešitve temeljijo na izhodišču, da mora za obstoj oškodovanca obstajati vzročna zveza med kaznivim dejanjem in ogrozitvijo ali kršitvijo osebne ali premoženjske pravice in da mora biti ogrozitev ali kršitev take pravice vsebovana že v opisu kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

(Ne)predvidljivost v pravu neposlovne odškodninske odgovornosti

Vid Žepič, 22.3.2018

Obligacije

Vid Žepič, Pravna praksa, 11/2018Slovenska sodišča bi se morala pri presoji zapletenih primerov vzročnosti vzdržati uporabe doktrine jajčne lobanje in jo nadomestiti s pravilom predvidljivosti, prilagojenim deliktnemu pravu, saj uporaba doktrine jajčne lobanje od potencialnih povzročiteljev terja (pre)obsežne preventivne ukrepe. Uporaba doktrine tudi ne spodbuja posebej ranljivih potencialnih oškodovancev, da bi svojo ranljivost odkrili pravočasno in ustrezno ukrepali v zvezi s tem, saj se pogosto zanašajo na to, da jim bo na rovaš odgovorne osebe povrnjena popolna odškodnina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Prenosi podatkov v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (1. del)

Urban Kryštufek, 22.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urban Kryštufek, Pravna praksa, 11/201825. maj 2018 se nezadržno bliža. S tem datumom se začne v vseh državah članicah Evropske unije (EU) neposredno uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (General Data Protection Regulation, v nadaljevanju GDPR). GDPR bo nadomestila obstoječa nacionalna pravila o varstvu osebnih podatkov, med drugim tudi slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Nacionalni zakonodajalec lahko sprejme samostojna pravila samo glede posameznih področij, ki jih GDPR izrecno določa, kot je na primer varstvo osebnih podatkov zaposlenih. Podjetja, ki izmenjujejo osebne podatke z drugimi podjetji in hranijo podatke - vedno pogosteje v oblaku IT-ponudnika ali pa njihove IT-sisteme vzdržujejo zunanji izvajalci - bodo morala upoštevati relevantne zahteve GDPR.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - zemljiškoknjižno dovolilo v obliki notarskega zapisa

Avtor ni naveden, 22.3.2018

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster, Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2018V postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je mogoče vzpostaviti tudi zemljiškoknjižno dovolilo, izdano v obliki notarskega zapisa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Poklicne prepovedi

Hinko Jenull, 22.3.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2018Namen kazenskega postopka ni le, da se izreče primerna sankcija, povrne povzročena škoda oziroma odvzame korist, krivemu storilcu je treba tudi onemogočiti ponovitev kaznivega ravnanja. Tak preventivni učinek kazenske represije se, poleg začasne izločitve na podlagi prostostnih sankcij oziroma grožnje ob pogojnih obsodbah, zagotavlja z izrekanjem ustreznih varnostnih ukrepov in učinkovanjem pravnih posledic obsodbe. V obdobju obsežnega gospodarskega in finančnega kriminala je še posebej pomembno, da se z opisanima načinoma skušajo preprečiti zlorabe, ki jih omogoča delovanje v okviru določenega poklica, dejavnosti ali dolžnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Javnost sojenja in posvečenost mrtvih

Hinko Jenull, 22.3.2018

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2018Zakon pooblašča sodišče, da v kazenskem postopku izključi javnost od celote ali dela glavne obravnave, če je to (med ostalim) potrebno zaradi varovanja morale, osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika ali če bi javnost škodovala interesom pravičnosti. Če so po oceni sodišča ti pogoji izpolnjeni, izključi javnost z obrazloženim sklepom, ki se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Nezakonito delo upravnika

dr. Anita Napotnik, 22.3.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 11/2018Etažno lastnico zanima, ali lahko upravnik etažnim lastnikom zaračunava vodenje rezervnega sklada, čeprav cenika za zaračunavanje vodenja rezervnega sklada ni nikoli predložil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Identifikacija z vozniškim dovoljenjem na banki

Matej Vošner, 22.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Pranje denarja

Matej Vošner, Pravna praksa, 11/2018Ali je dopustno ravnanje banke, ki v skladu z novim internim navodilom svojim komitentom pri dvigu gotovine s TRR s hranilno knjižico ne dovoljuje več identifikacije z vozniškim dovoljenjem, temveč je identifikacija možna le z osebno izkaznico oziroma potnim listom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Upravljanje skupnega premoženja zakoncev - posojilo zakoncu kot podjetniku

Avtor ni naveden, 23.3.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2017Kadar eden od zakoncev izvaja posle, povezane z upravljanjem skupnega premoženja, mora imeti soglasje, lahko tudi konkludentno, drugega zakonca. Pomen zakončevega izrecnega soglasja je odvisen tudi od pomena posla, ki ga drugi zakonec sklepa. Kadar gre za posle redne uprave, se konkludentnost soglasja domneva, drugače pa je pri poslih, ki presegajo redno upravljanje. Interesi zakonca, ki ne upravlja skupnega premoženja, so namreč v zadostni meri zavarovani le, če pri teh poslih soodloča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Čezmejni primer pri Uredbi o evropskem nalogu za zamrznitev bančnih računov

Gregor Kovačič, 23.3.2017

Civilni sodni postopki

Gregor Kovačič, Pravna praksa, 11/2017Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: Uredba), ki se uporablja od 18. januarja 2017, v členu 2(1) (Področje uporabe) določa, da se uporablja za denarne terjatve v civilnih in gospodarskih zadevah v čezmejnih primerih, kot so nadalje definirani v členu 3(1) Uredbe. Besedilo Uredbe v zvezi z definicijo čezmejnega primera se zdi nejasno in nedosledno (zlasti točka 10 uvodnih izjav v povezavi s členom 3(1) Uredbe) in meče senco dvoma na vprašanje uporabljivosti Uredbe v določenih primerih. Zato želim v tem prispevku nakazati, v katerih primerih (naj) se Uredba sploh lahko uporabi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Dolžnost zavarovanja videonadzornega sistema

Toni Tovornik, 23.3.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 11/2017Zaradi večje dostopnosti se povečuje uporaba videonadzornih kamer, ki se internetno povezujejo, posledično pa vsaka uporaba takšnega nadzora pomeni tudi dolžnost zavarovanja sistema in posnetkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Prenos materialnih avtorskih pravic - računalniški program - dostop do izvorne kode

Avtor ni naveden, 23.3.2017

Intelektualna lastnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2017Dikcija ZASP o prenosu "posamičnih materialnih avtorskih pravic" ne pomeni, da se ne morejo (naenkrat) prenesti vse take pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Novi standardi sodniške nepristranskosti v kazenskem postopku

dr. Boštjan Polegek, 23.3.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Sodišča

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 11/2017Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo v zadevi Up-57/14 z dne 26. januarja 2017 presodilo, da je objektivni vidik sodniške nepristranskosti kršen, kadar sodišče v vsaj delno isti sestavi v ločenih zaporednih postopkih presoja krivdo udeležencev pri kaznivem dejanju, izvršenem v okviru istega historičnega dogodka. Pri tem je sledilo že ustaljeni presoji Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da je videz sodniške nepristranskosti okrnjen, kadar sodna odločba v prvem sojenju zoper posamezne udeležence vključuje nepogojno vrednotenje (objektivno prejudiciranje) konkretnih ravnanj drugih udeležencev, ki jim za ta ravnanja sodi isti sodnik v poznejšem ločenem postopku. Na tako stanje, ki je bilo predmet presoje v navedeni odločbi Ustavnega sodišča, se v aktualni sodni praksi navezujejo še drugi sorodni procesni položaji, ki zadevajo vprašanje sodniške nepristranskosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Izločitev neplačanih pokojninskih prispevkov iz stečajne mase

Alenka Antloga, 23.3.2017

Civilni sodni postopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 11/2017Sodišče Evropske unije (SEU) je na predhodno vprašanje Vrhovnega delovnega sodišča dežele Hessen v Nemčiji odločilo, da se 8. člen Direktive 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (Direktiva 2008/94/ES) razlaga tako, da se v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca ne zahteva, da se iz stečajne mase izločijo odtegnjeni zneski od plače, ki so bili pretvorjeni v pokojninske prispevke zaposlenega in jih delodajalec ni plačal na pokojninski račun zaposlenega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Prekrški - deseti krog

Hinko Jenull, 17.3.2016

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2016Matične knjige, dedovanje, davki in prekrški so zadeve, ki se jim povprečni državljan težko izogne. Razumljiv je zato interes stroke in splošne javnosti za spremembe, ki jih oblast načrtuje na teh področjih. Ob koncu februarja je Vlada po rednem postopku v Državni zbor vložila deseto novelo Zakona o prekrških (ZP-1J), z uvodno oceno, da to področje "še vedno ni povsem stabilno", in napovedjo, da bo zakon rešil nekatera odprta sistemska vprašanja in dileme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Še o pravnih posledicah zakonske nezvestobe

Igor Vuksanović, 17.3.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 11/2016Moj članek je mišljen kot replika na zapis Luke Vlačića v Pravni praksi. Vendar moram priznati, da sem se takoj spomnil na neki šegav zapis v angleški spletni izdaji časnika Spiegel. Kako je mogoče, da me je zabavna vestička o starcu, ki zaradi starostne diskriminacije toži mladenko, ki mu je zaradi starostne razlike odrekla spolni odnos, spomnila na analitično obdelavo pravnih posledic zakonske nezvestobe v strokovni reviji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela upravnega akta - (ne)seštevanje zneskov različnih davkov za namene dovoljenosti revizije - davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka iz kapitala - dejanski odpust dolga

Avtor ni naveden, 17.3.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2016Po 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 evrov. V obravnavanem primeru izpodbijani del davčne odločbe prve stopnje presega navedeni znesek. Vendar v zvezi z izpolnjevanjem tega pogoja Vrhovno sodišče ugotavlja, da so bili revidentki z davčno odločbo ki je predmet tega upravnega spora, naloženi v plačilo različni davki (DDV, DDPO in davek od dohodka iz kapitala). Davčna odločba dejansko zajema tri odločitve o davčnih obveznostih, ki so bile sprejete na podlagi treh različnih materialnih predpisov in na različnih dejanskih ugotovitvah. Ker (vse) posamezne odločitve ne presegajo zneska 20.000 evrov, bi torej kazalo revizijo (vsaj v delu) zavreči, vendar je Vrhovno sodišče tudi zaradi upravičenih pravnih pričakovanj, utemeljenih na posameznih stališčih dosedanje prakse Vrhovnega sodišča, oziroma varovanja položaja revidenta, revizijo dovolilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju kmalu tudi med zakonci, zunajzakonskimi in istospolnimi partnerji?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 17.3.2016

Dedovanje

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2016Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju, ki je trenutno v fazi druge obravnave. Predlog novele ZD na pobudo Notarske zbornice Slovenije predvideva tudi spremembo 137. člena Zakona o dedovanju (ZD), in sicer v delu razširitve kroga oseb, ki lahko sklenejo sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, na zakonce, zunajzakonske in istospolne partnerje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Zahteva občine za EMŠO staršev za povračilo stroškov predšolske vzgoje

Irena Vovk, 17.3.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 11/2016Vrtec je od občine dobil zahtevo, da v prihodnje pri izstavitvi računa za stroške predšolske vzgoje in varstva otrok predloži tudi EMŠO staršev. Ali bi s tem vrtec kršil določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Sprememba tožbe

Avtor ni naveden, 17.3.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2016Drugi stavek prvega odstavka 185. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni v neskladju z Ustavo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 11

Leto objave

2019(6) 2018(7) 2017(6) 2016(7)
2014(6) 2013(4) 2012(11) 2011(9)
2010(6) 2009(7) 2008(9) 2007(13)
2006(12) 2004(12) 2001(9) 1998(10)
1997(10) 1996(9) 1995(8) 1994(4)
1993(4) 1992(9)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G HI J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov