O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 187)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Neprevzem kupljenih stvari

Špela Peršl, 19.3.2020

Obligacije

Špela Peršl, Pravna praksa, 11/2020Ukvarjam se s prodajo lesa. Na podlagi moje ponudbe je kupec, ki je tudi gospodarski subjekt, izvršil plačilo, blaga pa ni prevzel, čeprav je bilo pripravljeno na prevzem. • Ali imam kot prodajalec iz tega naslova kakšne obveznosti ali lahko blago dam ponovno v prodajo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Priposestvovanje služnosti v javno korist

Rok Lampret Leonardo, Toni Ana, 19.3.2020

Lastnina in druge stvarne pravice

Leonardo Rok Lampret, Ana Toni, Pravna praksa, 11/2020Služnost v javno korist je poseben institut stvarnega prava, ki je glede na vsebino še najbolj podoben nepravi stvarni služnosti, vendar z določenimi razlikami. Nepravo stvarno služnost ureja 226. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se smiselno uporablja tudi za služnost v javno korist. Služnost v javno korist pa ni novodobni institut, saj zametke tega instituta najdemo že v času ureditve v Občem državljanskem zakoniku (ODZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Varstvo kupcev stanovanj - pogodbena kazen - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov

Avtor ni naveden, 19.3.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2020Pogodbena kazen je pavšalna odškodnina, ki je neločljivo vezana na pogodbeno razmerje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Odgovornost etažnih lastnikov za črno gradnjo na skupnem zemljišču

dr. Nana Weber, 19.3.2020

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 11/2020V letu 2018 sem kupila stanovanje v večstanovanjskem objektu, ki je vpisano v zemljiško knjigo. Stanovanju pripada tudi solastnina zemljišča, ki je v solasti vseh etažnih lastnikov. Na tem zemljišču stoji več pomožnih objektov, med drugim tudi nadstrešek za avtomobil, ki ga je postavil prejšnji lastnik, ki mi je prodal stanovanje. Nadstrešek ni bil predmet prodaje in v kupoprodajni pogodbi ni omenjen. Pod nadstrešek sem nekajkrat parkirala avtomobil, nakar mi je sosed, ki je tudi solastnik zemljišča, navrgel, da se s postavitvijo tega nadstreška ne strinja in da bo podal prijavo na inšpekcijo. Od takrat omenjenega nadstreška ne uporabljam. Nadstrešek ni vpisan v kataster in je verjetno črna gradnja. • Ali sem kot sedanja lastnica odgovorna za stanje nadstreška glede na to, da je bil postavljen v času, ko še nisem bila lastnica stanovanja in solastnica zemljišča, in da ga s pogodbo nisem kupila ter da ga ne uporabljam? • Kako lahko dosežem odpravo napak?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Struktura sodnikov po spolu

Avtor ni naveden, 19.3.2020

Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2020Število in delež sodnikov (z vključenimi predsedniki sodišč) po spolu na dan 30. septembra 2019
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Tožbe upnikov v izvršbi

Dida Volk, 19.3.2020

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 11/2020Izvršilni postopek je (načeloma) namenjen prisilni uveljavitvi upnikove terjatve, ugotovljene v izvršilnem naslovu. Zato so pravdni postopki, izvirajoči iz izvršilnega postopka, prej izjema kot pravilo in posebej predvideni v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Seminar EJTN o vročanju in izvajanju dokazov v tujini

Cvetka Horvat, 19.3.2020

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 11/2020V Ljubljani se je 5. in 6. februarja odvijalo izobraževanje, ki ga je organizirala Evropska pravosodna mreža (European Justice Traning Network, EJTN) z naslovom Vročanje dokumentov in izvajanje dokazov v tujini (Service of documents & taking of evidence abroad).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Poskusna dobe za sodnike, specializirano sodišče in nujne spremembe zakonov

Urša Ravnikar Šurk, 19.3.2020

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 11/2020Nova ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je kot prioritete svojega vodenja resorja izpostavila nujne spremembe zakonov o varstvu osebnih podatkov in o preprečevanju korupcije. Zavzela se je za ustanovitev specializiranega sodišča, razmislek o poskusni dobi za sodnike ter za digitalizacijo sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Nedogovorjena sprememba izvorne kode računalniškega programa je kršitev pogodbenih obveznosti

Zoran Skubic, 19.3.2020

Obligacije, Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 11/2020Živimo v vse bolj digitaliziranem svetu, ki ga zlasti na področju prava pestijo "stare" meje, aksiomi in prepričanja. Ti niso več kos novim izzivom, ki v bistvenem izvirajo iz zgoraj omenjenega dejstva. Računalniška koda je postala svetovna lingua franca, ki jo posvečeni razumejo enako vsepovsod, kar pa za pravo žal ne velja. Pravo je namreč izrazito teritorialno, in to tudi, ko gre za tako "osnovna" vprašanja, kot je na primer področje civilne odgovornosti. Prav to dejstvo se je izkazalo kot še posebej pereče pri nedavni presoji Sodišča (EU) v francoskem primeru, kjer je šlo za pogodbeno kršitev, ki jo je zagrešila ena od pogodbenih strank s tem, da je nepooblaščeno posegla v izvorno programsko kodo. A ker francosko civilno pravo ne dovoli kumulacije zahtevkov iz naslova kršitve pogodbe z zahtevki, ki izvirajo iz civilnega delikta, je moralo Sodišče podati presojo tega vprašanja tako z vidika ureditve Direktive 2004/48 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine kot tudi Direktive 2009/24 o pravnem varstvu računalniških programov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pogodbene muke kolektivnih športov v Sloveniji

Blaž Tomažin Bolcar, 14.3.2019

Delovna razmerja, Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 11/2019Pogodbe med klubi in športniki so nekaj specifičnega. Prvič zato, ker ne gre za (običajno) delovnopravno razmerje, drugič pa zato, ker pri nas na tem področju malodane vlada zakon ulice. Večina slovenskih vrhunskih športnikov je v prekarnih razmerjih s svojimi delodajalci (klubi). Srečna je lahko le peščica vrhunskih športnikov, ki jim država ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča zaposlitev v vojski oziroma policiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Obstoj oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin

Košir Samo, Potisk Janja, 14.3.2019

Kazenski postopek

Samo Košir, Janja Potisk, Pravna praksa, 11/2019Vprašanje definicije oškodovanca postaja za državnotožilsko in sodno prakso vedno bolj pomembno. Razvoj ustavnosodne prakse in prava EU, bo de lege ferenda prej ali slej pripeljal do okrepitve položaja tega procesnega udeleženca v predkazenskem in kazenskem postopku. O problemu obstoja oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin zaenkrat ne obstaja poenotena sodna praksa, prakse Vrhovnega sodišča RS, ki bi se neposredno ukvarjala s tem vprašanjem, pa sploh ni. Obstoječe rešitve temeljijo na izhodišču, da mora za obstoj oškodovanca obstajati vzročna zveza med kaznivim dejanjem in ogrozitvijo ali kršitvijo osebne ali premoženjske pravice in da mora biti ogrozitev ali kršitev take pravice vsebovana že v opisu kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Sodniška "gerontokracija"

dr. Vesna Bergant Rakočević, 14.3.2019

Sodišča

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 11/2019Starost in staranje postajata na vseh področjih človeške družbe tema številka ena. Vsi se staramo (če imamo srečo), prebivalstvo na splošno se stara, kar poraja kopico izzivov. Konkretno in specifično tudi za sodnike. Povsod po svetu se zadnje čase problematizira upokojitvena starost oz. nujnost upokojitve za sodnike pri doseženi starosti najvišjih nacionalnih sodišč. Ureditve tega vprašanja so od države do države različne, dileme pa bržkone podobne, če že ne enake.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pisna odločba o prekršku, ki že v izhodišču vsebuje obrazložitev

Jelka Lugarič, 14.3.2019

Prekrški

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 11/2019Z različnimi zakoni je predpisano, da morajo določeni subjekti, ki izvajajo dejavnost, predložiti letna poročila AJPES-u, ki zagotavlja njihovo javnost. AJPES je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb, ki zapovedujejo predložitev letnega poročila, kršitev določb o predložitvi letnih poročil v predpisanih rokih pa je opredeljena kot prekršek. Od preko 150.000 zavezancev za predložitev letnega poročila jih vsako leto okrog 5.000 ne izpolni predpisane obveznosti, zaradi česar ima AJPES z vodenjem prekrškovnih postopkov precej dela. To je zahtevno že za pravnike, še bolj pa za nas, ki nismo obiskovali pravne fakultete. Pogoste zakonske spremembe še povečujejo zahtevnost dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Nujno zdravljenje privolitveno nesposobnega otroka v primeru nasprotovanja staršev

mag. Brina Felc, 14.3.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Brina Felc, Pravna praksa, 11/2019Medicinsko pravo je relativno mlada, a izjemno kompleksna veja prava, pri katerem sta ključna subjekta zdravnik in pacient. Namesto temeljnega načela Hipokratove etike in tradicionalne medicine, da je reševanje pacientov poglavitni zakon, današnja medicina in novo pojmovanje pacientovih pravic določata, da je vrhovni zakon pacientova volja, kar pa velikokrat onemogoča oziroma otežuje delo zdravnika. To se kaže tudi na področju privolitve v določeno zdravstveno oskrbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Nedovoljen videonadzor ekološkega otoka

Sonja Strle, 14.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 11/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede dopustnosti videonadzora ekološkega otoka zaradi ponavljajočega se vandalizma nad premoženjem in zažiganja zabojnikov za smeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Prenosi podatkov v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (1. del)

Urban Kryštufek, 22.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urban Kryštufek, Pravna praksa, 11/201825. maj 2018 se nezadržno bliža. S tem datumom se začne v vseh državah članicah Evropske unije (EU) neposredno uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (General Data Protection Regulation, v nadaljevanju GDPR). GDPR bo nadomestila obstoječa nacionalna pravila o varstvu osebnih podatkov, med drugim tudi slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Nacionalni zakonodajalec lahko sprejme samostojna pravila samo glede posameznih področij, ki jih GDPR izrecno določa, kot je na primer varstvo osebnih podatkov zaposlenih. Podjetja, ki izmenjujejo osebne podatke z drugimi podjetji in hranijo podatke - vedno pogosteje v oblaku IT-ponudnika ali pa njihove IT-sisteme vzdržujejo zunanji izvajalci - bodo morala upoštevati relevantne zahteve GDPR.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

(Ne)predvidljivost v pravu neposlovne odškodninske odgovornosti

Vid Žepič, 22.3.2018

Obligacije

Vid Žepič, Pravna praksa, 11/2018Slovenska sodišča bi se morala pri presoji zapletenih primerov vzročnosti vzdržati uporabe doktrine jajčne lobanje in jo nadomestiti s pravilom predvidljivosti, prilagojenim deliktnemu pravu, saj uporaba doktrine jajčne lobanje od potencialnih povzročiteljev terja (pre)obsežne preventivne ukrepe. Uporaba doktrine tudi ne spodbuja posebej ranljivih potencialnih oškodovancev, da bi svojo ranljivost odkrili pravočasno in ustrezno ukrepali v zvezi s tem, saj se pogosto zanašajo na to, da jim bo na rovaš odgovorne osebe povrnjena popolna odškodnina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Poklicne prepovedi

Hinko Jenull, 22.3.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2018Namen kazenskega postopka ni le, da se izreče primerna sankcija, povrne povzročena škoda oziroma odvzame korist, krivemu storilcu je treba tudi onemogočiti ponovitev kaznivega ravnanja. Tak preventivni učinek kazenske represije se, poleg začasne izločitve na podlagi prostostnih sankcij oziroma grožnje ob pogojnih obsodbah, zagotavlja z izrekanjem ustreznih varnostnih ukrepov in učinkovanjem pravnih posledic obsodbe. V obdobju obsežnega gospodarskega in finančnega kriminala je še posebej pomembno, da se z opisanima načinoma skušajo preprečiti zlorabe, ki jih omogoča delovanje v okviru določenega poklica, dejavnosti ali dolžnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Javnost sojenja in posvečenost mrtvih

Hinko Jenull, 22.3.2018

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2018Zakon pooblašča sodišče, da v kazenskem postopku izključi javnost od celote ali dela glavne obravnave, če je to (med ostalim) potrebno zaradi varovanja morale, osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika ali če bi javnost škodovala interesom pravičnosti. Če so po oceni sodišča ti pogoji izpolnjeni, izključi javnost z obrazloženim sklepom, ki se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Identifikacija z vozniškim dovoljenjem na banki

Matej Vošner, 22.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Pranje denarja

Matej Vošner, Pravna praksa, 11/2018Ali je dopustno ravnanje banke, ki v skladu z novim internim navodilom svojim komitentom pri dvigu gotovine s TRR s hranilno knjižico ne dovoljuje več identifikacije z vozniškim dovoljenjem, temveč je identifikacija možna le z osebno izkaznico oziroma potnim listom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Nezakonito delo upravnika

dr. Anita Napotnik, 22.3.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 11/2018Etažno lastnico zanima, ali lahko upravnik etažnim lastnikom zaračunava vodenje rezervnega sklada, čeprav cenika za zaračunavanje vodenja rezervnega sklada ni nikoli predložil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - zemljiškoknjižno dovolilo v obliki notarskega zapisa

Avtor ni naveden, 22.3.2018

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster, Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2018V postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je mogoče vzpostaviti tudi zemljiškoknjižno dovolilo, izdano v obliki notarskega zapisa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Upravljanje skupnega premoženja zakoncev - posojilo zakoncu kot podjetniku

Avtor ni naveden, 23.3.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2017Kadar eden od zakoncev izvaja posle, povezane z upravljanjem skupnega premoženja, mora imeti soglasje, lahko tudi konkludentno, drugega zakonca. Pomen zakončevega izrecnega soglasja je odvisen tudi od pomena posla, ki ga drugi zakonec sklepa. Kadar gre za posle redne uprave, se konkludentnost soglasja domneva, drugače pa je pri poslih, ki presegajo redno upravljanje. Interesi zakonca, ki ne upravlja skupnega premoženja, so namreč v zadostni meri zavarovani le, če pri teh poslih soodloča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Novi standardi sodniške nepristranskosti v kazenskem postopku

dr. Boštjan Polegek, 23.3.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Sodišča

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 11/2017Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo v zadevi Up-57/14 z dne 26. januarja 2017 presodilo, da je objektivni vidik sodniške nepristranskosti kršen, kadar sodišče v vsaj delno isti sestavi v ločenih zaporednih postopkih presoja krivdo udeležencev pri kaznivem dejanju, izvršenem v okviru istega historičnega dogodka. Pri tem je sledilo že ustaljeni presoji Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da je videz sodniške nepristranskosti okrnjen, kadar sodna odločba v prvem sojenju zoper posamezne udeležence vključuje nepogojno vrednotenje (objektivno prejudiciranje) konkretnih ravnanj drugih udeležencev, ki jim za ta ravnanja sodi isti sodnik v poznejšem ločenem postopku. Na tako stanje, ki je bilo predmet presoje v navedeni odločbi Ustavnega sodišča, se v aktualni sodni praksi navezujejo še drugi sorodni procesni položaji, ki zadevajo vprašanje sodniške nepristranskosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Izločitev neplačanih pokojninskih prispevkov iz stečajne mase

Alenka Antloga, 23.3.2017

Civilni sodni postopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 11/2017Sodišče Evropske unije (SEU) je na predhodno vprašanje Vrhovnega delovnega sodišča dežele Hessen v Nemčiji odločilo, da se 8. člen Direktive 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (Direktiva 2008/94/ES) razlaga tako, da se v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca ne zahteva, da se iz stečajne mase izločijo odtegnjeni zneski od plače, ki so bili pretvorjeni v pokojninske prispevke zaposlenega in jih delodajalec ni plačal na pokojninski račun zaposlenega.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 11

Leto objave

2020(9) 2019(6) 2018(7) 2017(6)
2016(7) 2014(6) 2013(4) 2012(11)
2011(9) 2010(6) 2009(7) 2008(9)
2007(13) 2006(12) 2004(12) 2001(9)
1998(10) 1997(10) 1996(9) 1995(8)
1994(4) 1993(4) 1992(9)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov