O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 173)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Ob prevzemu zaseženih predmetov se zahteva posebna skrbnost sodišča

Avtor ni naveden, 21.3.2019

Kazenski postopek, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2019Policija je pobudniku leta 2013 zasegla več predmetov. Po končanem postopku je pobudnik večkrat zaprosil Okrožno sodišče v Mariboru (sodišče) za njihovo vrnitev, a mu sodišče vseh zaseženih predmetov ni vrnilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve

Urška Kupec, 21.3.2019

Civilni sodni postopki

Urška Kupec, Pravna praksa, 12/2019Začasna odredba je časovno omejeno sredstvo zavarovanja za ohranitev obstoječega ali novega začasnega stanja, da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka, v katerem upnik uveljavlja svojo terjatev oziroma uspeh bodoče izvršbe. Z njo se lahko tudi prepreči nastanek hujših škodljivih posledic in grozeče nasilje. Pogoji za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve (v nadaljevanju začasna odredba) so določeni v 270. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pri čemer morajo biti pogoji izpolnjeni kumulativno. Začasna odredba se izda le v izjemnih primerih in je namenjena varstvu upnika pred izdajo odločbe o glavni stvari. V prispevku bodo predstavljeni pogoji za izdajo začasne odredbe v povezavi s sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Odločitve Košarkarskega arbitražnega razsodišča - konflikt med načeloma ex aequo et bono in pacta sunt servanda

Blaž Tomažin Bolcar, 21.3.2019

Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 12/2019Pred kratkim je odvetniška družba Martens iz Münchna, ki vodi sekretariat Košarkarskega arbitražnega razsodišča (Basketball Arbitral Tribunal, BAT), organizirala prvo konferenco uporabnikov. Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen izmenjavi izkušenj pri uporabi arbitražnega postopka za reševanje sporov med deležniki v košarki in tudi predlogu izboljšav postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Narava rokov iz četrtega odstavka 153. in drugega odstavka 154. člena ZKP

mag. Aleksander Karakaš, 21.3.2019

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 12/2019Pred koncem lanskega leta je bila v medijih objavljena vest, da je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti na zahtevo Generalnega državnega tožilca do končne odločitve zadržalo izvrševanje prve, druge in tretje povedi drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Osebni podatki na zavrženih dokumentih

Sonja Strle, 21.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 12/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o zavrženih dokumentih, na katerih so osebni podatki o klubu zvestobe na pobudnikovo ime. Ali trgovina, ki je izdala kartico, te osebne podatke lahko posreduje občinski inšpekciji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Predporočna pogodba kmalu pri nas

Urša Ravnikar Šurk, 21.3.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 12/2019S 15. aprilom v veljavo vstopa novi Družinski zakonik (DZ), ki prinaša veliko novosti. Ena izmed teh je (neformalno poimenovana) predporočna ali ženitna pogodba, ki bo urejena v 85. členu zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄12

Položaj etažnega lastnika v slovenskem pravu

dr. Matjaž Tratnik, 27.3.2014

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 12/2014V decembru 2013 je dr. Anita Dolinšek na PF Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo Položaj etažnega lastnika v slovenskem pravu, v kateri kljub nekoliko ozkemu naslovu celovito obravnava aktualno problematiko etažne lastnine v našem pravu. Avtorica analizira veljavno normativno ureditev in izpostavlja ključne probleme, ki se pojavljajo v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄12

Sledenje ukradenim mobilnim telefonom

Irena Vovk, 27.3.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 12/2014Eden od slovenskih mobilnih operaterjev redno prejema prošnje posameznikov, ki sicer niso njegovi naročniki oziroma uporabniki, za "sledenje" ukradenim mobilnim telefonom. Policija naj bi namreč po prijavi kraje take posameznike usmerjala k mobilnim operaterjem, naj se pozanimajo, ali se je njihov telefon (z določeno številko IMEI) morda začel uporabljati v omrežju kakega drugega operaterja. Operater sicer svojim uporabnikom res ponuja storitev sledenja ukradenemu telefonu (kot dodatno storitev na podlagi 152. člena Zakona o elektronskih komunikacijah - ZEKom-1). Ali je mobilni operater res dolžan zagotavljati sledenje tudi na prošnjo uporabnikov drugih mobilnih operaterjev ali bi morala za to poskrbeti Policija?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄12

Rok za sodno varstvo - prekluzivni rok - procesni rok - pravočasnost tožbe

Avtor ni naveden, 27.3.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2014V sodni praksi Vrhovnega sodišča je sprejeto stališče, da je rok za izpodbijanje upravnega akta, določen v prvem odstavku 28. člena ZUS-1, procesni rok. Besedili določb ZUS-1 in ZDSS-1, ki se nanašata na rok za vložitev tožbe zoper dokončni upravni akt, sta si vsebinsko podobi. Zato ni utemeljenega razloga za drugačno razlago sporne določbe ZDSS-1. Tudi po strogo formalnem kriteriju rok iz prvega odstavka 72. člena ZDSS-1 procesni rok. Ker za toženo stranko kot upravi organ ne velja določba o nevročanju v času sodnih počitnic, je zaradi enakopravne obravnave strank pomembno, da se tudi v socialnih sporih, kjer rok za tožbo ni določen kot materialni rok, uporablja določba 83. člena ZS. Primerjava z roki za vložitev pravnih sredstev pokaže, da drugačno tolmačenje ni utemeljeno in bi povzročilo neenako obravnavo podobnih procesnih situacij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄12

Kaznivo dejanje pranja denarja v KZ-1

mag. Damijan Florjančič, 27.3.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 12/2014Kaznivo dejanje pranja denarja, kot je opredeljeno v 245. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), je bilo v preteklih obdobjih spremenjeno in dopolnjevano, z namenom določneje opredeliti njegove zakonske znake in tako zagotoviti njegovo ustrezno uporabo, ki naj bi bila skladna tudi z določbami pri nas ratificirane Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Glede na problematiko, s katero se v zvezi s pranjem denarja srečuje slovenska sodna praksa, se zdi, da ta cilj še ni v celoti dosežen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja

Luka Vavken, 28.3.2013

Prekrški

Luka Vavken, Pravna praksa, 12/2013Sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče sodišče, ko storilec prekrška oziroma prekrškov doseže ali preseže v zakonsko predpisanem obdobju zadostno število kazenskih točk v cestnem prometu. Marsikdo bi utegnil pomisliti, da gre pri tem za preprosto, bolj ali manj mehanično opravilo sodišča, ki na podlagi prejetega obvestila Ministrstva za pravosodje o doseženem številu kazenskih točk izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. A vendar ni tako. Izdaja pravilnega in zakonitega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja od sodnika zahteva natančno delo ter dobro poznavanje in razlago ne vedno najbolj jasnih in po več členih Zakona o prekrških (ZP-1) raztresenih določb, ki jih je treba kombinirati z uporabo določbe 138. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Nedopusten poseg v lastninsko pravico

Avtor ni naveden, 28.3.2013

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2013Člen 5 Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Laško, kolikor kategorizira javno pot "Schuller-Lipovšek", v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 971/2 in 974/2, obe k. o. Širje, se razveljavi. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Laško, kolikor kategorizira javno pot "Schuller-Lipovšek", v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 971/2 in 974/2, obe k. o. Širje, se zavrže. Občina Laško mora pobudnikoma povrniti njune stroške postopka v višini 612 evrov v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Izdajanje upravnih odločb kot vidik uresničevanja človekovih pravic

dr. Erik Kerševan, 28.3.2013

Upravni postopek in upravne takse

dr. Erik Kerševan, Pravna praksa, 12/2013Na vseh področjih delovanja izvršilne oblasti se pojavlja potreba po učinkovitem, jasnem in pravno urejenem določanju pravic in obveznosti posameznikov in pravnih oseb. To zagotavlja pravno varnost ter omogoča delovanje in razvoj tako na gospodarskem področju kot tudi v osebnem življenju. Mnoga od teh področij urejajo uresničevanje človekovih pravic, druga pa bistveno vplivajo na možnost uresničevanja osebnih in poslovnih ciljev, kar v današnjem času gospodarske in družbene krize daje delovanju upravnih organov prav poseben pomen. To lahko upravni organi s svojim učinkovitim in zakonitim delovanjem bodisi podpirajo ali pa zavirajo z nerazumno dolgimi in pravno pomanjkljivimi postopki ter spornimi oblikami ravnanj, kar se mora reševati prek mnogih pravnih sredstev in oblik sodnega varstva. Prav zato je na mestu poudariti nekatera izhodišča procesnega delovanja upravnih organov, predvsem ustavno dolžnost upravnih organov, da za določanje javnopravnih pravic ter obveznosti pravnih in fizičnih oseb izdajajo upravne odločbe, tako na podlagi materialnih kot tudi procesnih pravnih norm.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Novejši pogled na cenovno plenilstvo

Til Rozman, 28.3.2013

Obligacije

Til Rozman, Pravna praksa, 12/2013V obdobju (svetovne) finančne in gospodarske krize ima konkurenčno pravo še posebej pomembno vlogo. Ker sta v zadnjem času pravna in ekonomska teorija izoblikovali nekatere nove poglede na strategijo cenovnega plenilstva, ki se spektakularno in doktrinarno razlikujejo od tradicionalnih izhodiščnih pojmovanj in naziranj, se v predmetnem prispevku osredotočam na kratko predstavitev tistega novejšega pogleda, za katerega menim, da bo pomembno (so)vplival na nadaljnji razvoj razumevanja omenjene cenovne strategije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Ob 20. obletnici Sveta notariatov EU

Marjana Tičar Bešter, 28.3.2013

Odvetništvo in notariat, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marjana Tičar-Bešter, Pravna praksa, 12/2013Svet notariatov Evropske unije (Council of the Notariats of the European Union - CNUE), organizacija, ki predstavlja evropske notarje in notarski poklic v razmerju do evropskih in nacionalnih institucij ter državljanov EU, je v ponedeljek, 18. marca 2013, v Bruslju pod geslom "20 let v službi evropskih državljanov" praznoval svojo dvajseto obletnico. Na skupščinah in pri delu CNUE od leta 2004 sodeluje tudi Notarska zbornica Slovenije, trenutno pa svet šteje že 21 držav članic in eno državo opazovalko (Hrvaška).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Kako se pogajati v kazenskem postopku?

Andreja Tratnik, 28.3.2013

Kazenski postopek

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 12/2013Skoraj leto dni je že naokrog, odkar se je v praksi začela uporabljati enajsta novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ZKP-K. Eden njenih glavnih ciljev je poenostavitev in skrajšanje kazenskih postopkov, in sicer tudi tako, da se obdolženca z obljubo nagrade spodbudi k sodelovanju s tožilcem. O (teoretični) problematičnosti novega pristopa k reševanju kazenskih zadev je bilo že precej napisanega. Nasprotno velja za praktične vidike, saj so izkušnje s pogajanji razmeroma kratke. Dejstvo je, da se z uvedbo pogajanj o priznanju krivde spreminja koncept kazenskega postopka, s tem pa tudi vloga ključnih kazenskopravnih akterjev - tožilca, obdolženca, njegovega zagovornika in sodišča. Ker je bistvo pogajalskega načina reševanja kazenskih zadev v njegovi prožnosti - pogajalca lahko razpolagata s svojimi (temeljnimi) pravicami in dolžnostmi brez pretiranih formalnih okovov (torej brez zakonsko opredeljenega dolžnostnega ravnanja) - je oblikovanje (pravičnih) standardov ravnanja prepuščeno praksi. Vendar pa se je treba zavedati, da morajo biti standardi poenoteni, sicer bo prišlo do razmaha neenakosti v kazenskem postopku (ki ga izvorno povzroča že sama uvedba pogajanj, saj se z njimi vpeljuje dvotirni sistem kaznovanja: strožji za tiste, ki vztrajajo pri sojenju v kazenskem postopku, ter milejši za tiste, ki sodelujejo s tožilcem in priznajo krivdo). Zato v nadaljevanju ponujam tudi nekatere smernice, ki bi jih bilo v praksi smiselno upoštevati, da se prepreči razvoj spornih praks in kar najbolj spoštuje načelo enakosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Posredovanje originalne zdravstvene dokumentacije

Irena Vovk, 28.3.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 12/2013Od splošnega zdravnika, ki za svoje paciente vodi zdravstvene kartone, izvedenci medicinske stroke vse pogosteje za sodne postopke zahtevajo originalno zdravstveno dokumentacijo posameznika. Kako torej ravnati z zdravstveno dokumentacijo oziroma ali je splošni zdravnik izvedencem dolžan posredovati originalne zdravstvene kartone?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Piškotki

Irena Vovk, 28.3.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 12/2013Sredi januarja je začel veljati novi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Načelo zaupanja v pravo

Avtor ni naveden, 29.3.2012

Civilni sodni postopki, Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2012Odločba št. U-I-123/11, 8. marec 2012 (Ur. l. RS, št. 22/12) Drugi stavek drugega odstavka 75. člena Zakona o prevzemih ni v neskladju z Ustavo. Izpodbijana določba je kot prehodna določba izraz spoštovanja načela zaupanja v pravo kot enega od načel pravn
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Pridobivanje davčne številke občanov pri nakupu letnih vstopnic

Irena Vovk, 29.3.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 12/2012Neobvezno načelno mnenje, št. 0712-1/2012/803, 16. marec 2012 Ali lahko občina Kamnik upravičeno zahteva davčno številko občanov za namen nakupa letne karte v Arboretumu Volčji Potok in Termah Snovik? Občina Kamnik svojim občanom nudi popust pri nakupu letne vstopnice za Arboretum in Terme
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Odmera nagrade upravitelju v stečajnem postopku

Avtor ni naveden, 29.3.2012

Civilni sodni postopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2012Člen 34 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju se razveljavi, kolikor se nanaša na predpis iz 2. točke prvega odstavka 114. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in na opravila upravitelja v stečajnem postopku, na katera ta zakon veže pravico do nagrade upravitelju, opravljena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-A). Do drugačne zakonske ureditve se za odmero nagrade upravitelju v stečajnem postopku za opravila iz prejšnje točke izreka smiselno uporabljajo predpisi iz 6. do 9. točke prvega odstavka 499. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Ali je prav, da varovanje interesov upnika nima nobene omejitve?

Nataša Bratož, 29.3.2012

Obligacije, Civilni sodni postopki

Nataša Bratož, Pravna praksa, 12/2012V PP, št. 10/2012, je mag. Janez Tekavc v članku Država ni Shylock predstavil svoj pogled na dogajanje v primeru izvršbe na nepremičnino za poplačilo terjatve v višini 124 evrov in pri tem izpostavil zapis Varuha človekovih pravic RS, ki naj bi sporočal, da 124 evrov dolga pač ni treba plačati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Etika v zaporu - epilog

Jože Podržaj, 29.3.2012

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Jože Podržaj, Pravna praksa, 12/2012Nespodobno bi bilo, če bi dr. Petrovcu odrekal humanizem in pravičništvo, bi pa pričakoval, da bo zmogel bolj častno in navsezadnje strokovno (poznavalsko) držo ob očitni zadregi, ko je soočen s konkretnim izzivom, na primer s primerjavo med Dobom in tujimi zapori.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Odločanje etažnih lastnikov

mag. Anita Dolinšek, 29.3.2012

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Anita Dolinšek, Pravna praksa, 12/2012Institut etažne lastnine je, zgodovinsko gledano, razmeroma nov pojem tako v našem kot tudi v primerljivih pravnih redih, zlasti nemškem in avstrijskem. Nastal je šele z začetkom izgradnje posameznih delov stavb, ki so dobivali svojo subjektiviteto in so lahko postali samostojen predmet lastninske pravice. Ugotovimo lahko, da se v našem pravnem redu stvarnopravni položaj etažnega lastnika počasi ureja. V praksi pa se vse bolj kažejo problemi, ki so povezani s položajem etažnega lastnika kot člana posebne skupnosti, ki ji kot lastnik posameznega dela nepremičnine pripada. Etažni lastnik kot lastnik posameznega dela namreč nujno prihaja v odnos s preostalimi etažnimi lastniki, saj so glede skupnih delov in naprav etažni lastniki v solastniškem razmerju. Poleg tega so etažni lastniki tudi skupni lastniki sredstev rezervnega sklada. Kadar je na isti stvari solastnina (ali skupna lastnina) več subjektov, to nujno zahteva dogovarjanje solastnikov (skupnih lastnikov) glede upravljanja te stvari. In tu naletimo na probleme. Upravljanje v tem kontekstu namreč pomeni skrb za vzdrževanje stvari, za njeno ohranitev in zagotovitev njene funkcionalnosti in s tem v zvezi načrtovanje in sprejemanje odločitev. Pod upravljanje, ki presega posle rednega upravljanja, štejemo tudi odločitve v zvezi z razpolaganjem s solastnino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Odpoved najemnega razmerja po ZPSPP s pregledom sodne prakse

Primož Feguš, 29.3.2012

Civilni sodni postopki

Primož Feguš, Pravna praksa, 12/2012Nekateri gospodarski subjekti se v okviru svoje poslovne dejavnosti ukvarjajo tudi z oddajanjem poslovnih prostorov v najem, kar je lahko njihova primarna ali pa stranska dejavnost. V Sloveniji imamo specialno zakonodajo, ki ureja najemno razmerje za poslovne prostore med gospodarskimi subjekti. Problem, ki izvira iz nje in se pojavi ob neplačevanju najemnine, je v tem, da najemodajalec nikakor ne more preprosto in hitro doseči pridobitve oddanih poslovnih prostorov nazaj v svojo posest, da bi jih lahko naprej oddal drugemu najemniku, če mu jih najemnik oziroma uporabnik noče prostovoljno predati. Najemodajalec mora v sodnem postopku, v katerem uveljavlja sodno varstvo v obliki odpovedi najemne pogodbe, čakati na potek (pre)dolgega odpovednega roka ter šele po pravnomočnosti sodbe lahko zahteva prisilno izvršbo z izpraznitvijo in izročitvijo prostorov najemodajalcu v posest.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 12

Leto objave

2019(6) 2014(4) 2013(8) 2012(8)
2011(9) 2010(6) 2009(10) 2008(6)
2007(6) 2006(11) 2005(8) 2004(14)
2003(3) 2002(10) 2001(9) 1999(11)
1998(9) 1997(12) 1996(5) 1995(7)
1994(5) 1993(2) 1991(4)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G HIJ K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov