O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 185)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Tožbe dolžnikov v izvršbi

Dida Volk, 26.3.2020

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 12/2020Izvršilni postopek je (načeloma) namenjen prisilni uveljavitvi upnikove terjatve, ugotovljene v izvršilnem naslovu. Zato so pravdni postopki, izvirajoči iz izvršilnega postopka, prej izjema kot pravilo in so posebej predvideni v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Vendar so v zakonu tožbe predvidene v določenih situacijah, in sicer tako za stranki, tj. upnika in dolžnika, kot tudi za tretje. V prejšnji številki Pravne prakse sem pisala o tožbah upnikov, tokrat so na vrsti tožbe dolžnikov. Sledijo še tožbe tretjih, saj lahko tudi udeleženec, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja z ugovorom tretjega uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZIZ začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Prodor evropskega tožilca v Zakon o kazenskem postopku

mag. Jasmina A. Tabaković, 26.3.2020

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 12/2020Če smo v obdobju zadnjih dvajsetih let razpravljali ter pisali predloge in pripombe k novelam Zakona o kazenskem postopku (ZKP), je v letu 2020 prišel trenutek, ki bo spremenil sistem preiskave storilcev kaznivih dejanj. Premika perspektive (še) ne bo prinesel nov model kazenskega postopka (kot nekoč predviden s predlogom ZKP-1), ampak nadnacionalni organ, Evropsko javno tožilstvo (EJT), h kateremu je z namenom medsebojnega okrepljenega sodelovanja v boju proti kaznivim dejanjem na škodo finančnih interesov Unije pristopila tudi Slovenija. Od uveljavitve zadnje novele ZKP-N je minilo šele nekaj mesecev, vendar morajo države članice do začetka delovanja EJT, ki se predvideva konec leta, omogočiti delovanje evropskega tožilca, ki bo na nacionalnih tleh pristojen za preiskave, pregon in obtožbo storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, v skladu z Direktivo (EU) 2017/1371 ter kaznivih dejanj, ki so z njimi neločljivo povezana. Uredba o EJT odpira vprašanja najprimernejše vključitve EJT v tradicije nacionalnih sistemov držav članic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Na margino neodvisnosti in nepristranosti sodstva

dr. Andrej Berden, 26.3.2020

Sodišča

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 12/2020Če se je moj prispevek z naslovom "Na margino okrogli mizi o neodvisnosti in nepristranosti sodstva", ki se je nanašal na okroglo mizo Odvetniške akademije 28. novembra 2019, morda zdel komu humoren, pa to nadaljevanje prav gotovo ne bo humorno. Vse bolj sem namreč prepričan, da leži poglavitni vzrok nezavidljivi situaciji sodstva v Sloveniji v njenem vrhovnem sodišču, ki je bilo tarča ostrih kritik ob zadnji sodbi kazenskega senata v primeru generala Rupnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Odškodnina zaradi gradnje čez mejo nepremičnine

Avtor ni naveden, 26.3.2020

Lastnina in druge stvarne pravice, Splošni državni akti, simboli in prazniki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2020V spornem primeru ne gre za klasičen primer gradnje na tujem svetu. Mejaša sta kupca zemljišč, na katerih je bila s strani skupnega pravnega prednika - investitorja - zgrajena sporna hiša, ki je s svojim SZ vogalom že tedaj presegla parcelno mejo za 3 m2. V tem pomenu, torej kot kvazi odškodninsko posledico že zatečenega dejanskega stanja, je treba razumeti presojo primerne odškodnine iz 47. člena SPZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Stvarna napaka na avtomobilu in prevara prodajalca

dr. Nana Weber, 26.3.2020

Obligacije

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 12/2020Pred enim letom sem prodajalca pozval na odpravo napak na avtomobilu. Prodajalec je napisal, da se zadeva rešuje, kljub več opozorilom pa napake še ni odpravil. • Do kdaj moram vložiti tožbo oziroma kdaj moj zahtevek zastara?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Pripojitev sindikata

Žiga Cvetko, 26.3.2020

SINDIKATI, Društva, javni shodi, prireditve

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 12/2020V našem sindikatu se odločamo o morebitni pripojitvi k drugemu sindikatu. • Kakšne so omejitve pri tem oziroma kaj vse moramo upoštevati?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Človeška širina - med matematiko in metafiziko

Hinko Jenull, 26.3.2020

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 12/2020Izbira kandidatov iz Republike Slovenije za prosti mesti sodnikov na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu je postregla z vrsto dvomov o osebnih, poklicnih in političnih vplivih na odločitve pristojnih organov. Zapletlo se je še pred formalnim zaključkom domačega dela postopka. Očitkov, skritih ali razkritih ozadij, pojasnil in polemik je bilo toliko, da ne čudi preložitev odločanja v Državnem zboru RS. Nič posebnega, brez afer pri kadrovanju pač ne gre, prav pri izvolitvi mednarodnih sodnikov so bile skoraj vedno na sporedu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Sodna hramba oporoke - odškodninska odgovornost države

Avtor ni naveden, 26.3.2020

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Dedovanje

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2020Namen sodne hrambe oporoke je večja pravna varnost in lažje dokazovanje. Tožnik se je utemeljeno zanesel na ugotovitev sodnice, da oporoke pokojnice ni v sodni hrambi in v zmotnem prepričanju o resničnosti te izjave pristal na sklenitev dednega dogovora in zakonito dedovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Tek rokov začasno prekinjen

Urša Ravnikar Šurk, 26.3.2020

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 12/2020Epidemija koronavirusa je začasno ustavila tek rokov v sodnih in upravnih zadevah ter prekinja postopke pozivov na prestajanje zapornih kazni. O predlogu zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 je DZ glasoval konec prejšnjega tedna. S 54 glasovi za in nobenim proti je bil predlagani zakon sprejet. Izhajajoč iz načela varovanja zdravja in življenja ljudi, zakon določa, da v času epidemije, razen v nujnih zadevah, sodni in upravni roki ne tečejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Izključitvena tožba zaradi povzročanja nevzdržnih razmer v stanovanjski stavbi

Špela Peršl, 26.3.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Lastnina in druge stvarne pravice

Špela Peršl, Pravna praksa, 12/2020Z ženo živiva v stolpnici in sva od podjetja za upravljanje nepremičnin dobila zapisnik, iz katerega izhaja, da je bil sprejet sklep, s katerim naj se pripravi izključitvena tožba za naju, ker naj bi že več kot pet let povzročala nevzdržne razmere v stavbi s tem, ko hraniva prosto živeče živali. Golobi so tu že od začetka, to je več kot 15 let. Sam sem že pred leti tudi montiral nadstrešek, ker je bila okenska polica polna iztrebkov, zato ni res, da midva povzročava nevzdržne razmere. Ptice hraniva zadnja tri leta. • Kaj lahko storim v tem primeru?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Število izrečenih kazenskih sankcij

Avtor ni naveden, 26.3.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2020Delež pogojnih obsodb v zadnjih letih pada, vendar so še vedno v veliki večini
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Stranpoti dokazovanja nekaznovanosti v postopkih javnega naročanja

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 26.3.2020

PRORAČUN, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 12/2020Vsi naročniki na splošnem področju morajo v razpisno dokumentacijo kot obvezni razlog za izključitev ponudnika vključiti tudi pogoj nekaznovanosti, ki velja tako za gospodarski subjekt kot tudi za osebe, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta, in za osebe, ki imajo pri gospodarskem subjektu pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Narava rokov iz četrtega odstavka 153. in drugega odstavka 154. člena ZKP

mag. Aleksander Karakaš, 21.3.2019

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 12/2019Pred koncem lanskega leta je bila v medijih objavljena vest, da je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti na zahtevo Generalnega državnega tožilca do končne odločitve zadržalo izvrševanje prve, druge in tretje povedi drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Predporočna pogodba kmalu pri nas

Urša Ravnikar Šurk, 21.3.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 12/2019S 15. aprilom v veljavo vstopa novi Družinski zakonik (DZ), ki prinaša veliko novosti. Ena izmed teh je (neformalno poimenovana) predporočna ali ženitna pogodba, ki bo urejena v 85. členu zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve

Urška Kupec, 21.3.2019

Civilni sodni postopki

Urška Kupec, Pravna praksa, 12/2019Začasna odredba je časovno omejeno sredstvo zavarovanja za ohranitev obstoječega ali novega začasnega stanja, da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka, v katerem upnik uveljavlja svojo terjatev oziroma uspeh bodoče izvršbe. Z njo se lahko tudi prepreči nastanek hujših škodljivih posledic in grozeče nasilje. Pogoji za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve (v nadaljevanju začasna odredba) so določeni v 270. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pri čemer morajo biti pogoji izpolnjeni kumulativno. Začasna odredba se izda le v izjemnih primerih in je namenjena varstvu upnika pred izdajo odločbe o glavni stvari. V prispevku bodo predstavljeni pogoji za izdajo začasne odredbe v povezavi s sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Odločitve Košarkarskega arbitražnega razsodišča - konflikt med načeloma ex aequo et bono in pacta sunt servanda

Blaž Tomažin Bolcar, 21.3.2019

Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 12/2019Pred kratkim je odvetniška družba Martens iz Münchna, ki vodi sekretariat Košarkarskega arbitražnega razsodišča (Basketball Arbitral Tribunal, BAT), organizirala prvo konferenco uporabnikov. Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen izmenjavi izkušenj pri uporabi arbitražnega postopka za reševanje sporov med deležniki v košarki in tudi predlogu izboljšav postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Ob prevzemu zaseženih predmetov se zahteva posebna skrbnost sodišča

Avtor ni naveden, 21.3.2019

Kazenski postopek, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2019Policija je pobudniku leta 2013 zasegla več predmetov. Po končanem postopku je pobudnik večkrat zaprosil Okrožno sodišče v Mariboru (sodišče) za njihovo vrnitev, a mu sodišče vseh zaseženih predmetov ni vrnilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Osebni podatki na zavrženih dokumentih

Sonja Strle, 21.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 12/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o zavrženih dokumentih, na katerih so osebni podatki o klubu zvestobe na pobudnikovo ime. Ali trgovina, ki je izdala kartico, te osebne podatke lahko posreduje občinski inšpekciji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄12

Kaznivo dejanje pranja denarja v KZ-1

mag. Damijan Florjančič, 27.3.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 12/2014Kaznivo dejanje pranja denarja, kot je opredeljeno v 245. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), je bilo v preteklih obdobjih spremenjeno in dopolnjevano, z namenom določneje opredeliti njegove zakonske znake in tako zagotoviti njegovo ustrezno uporabo, ki naj bi bila skladna tudi z določbami pri nas ratificirane Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Glede na problematiko, s katero se v zvezi s pranjem denarja srečuje slovenska sodna praksa, se zdi, da ta cilj še ni v celoti dosežen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄12

Položaj etažnega lastnika v slovenskem pravu

dr. Matjaž Tratnik, 27.3.2014

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 12/2014V decembru 2013 je dr. Anita Dolinšek na PF Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo Položaj etažnega lastnika v slovenskem pravu, v kateri kljub nekoliko ozkemu naslovu celovito obravnava aktualno problematiko etažne lastnine v našem pravu. Avtorica analizira veljavno normativno ureditev in izpostavlja ključne probleme, ki se pojavljajo v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄12

Rok za sodno varstvo - prekluzivni rok - procesni rok - pravočasnost tožbe

Avtor ni naveden, 27.3.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2014V sodni praksi Vrhovnega sodišča je sprejeto stališče, da je rok za izpodbijanje upravnega akta, določen v prvem odstavku 28. člena ZUS-1, procesni rok. Besedili določb ZUS-1 in ZDSS-1, ki se nanašata na rok za vložitev tožbe zoper dokončni upravni akt, sta si vsebinsko podobi. Zato ni utemeljenega razloga za drugačno razlago sporne določbe ZDSS-1. Tudi po strogo formalnem kriteriju rok iz prvega odstavka 72. člena ZDSS-1 procesni rok. Ker za toženo stranko kot upravi organ ne velja določba o nevročanju v času sodnih počitnic, je zaradi enakopravne obravnave strank pomembno, da se tudi v socialnih sporih, kjer rok za tožbo ni določen kot materialni rok, uporablja določba 83. člena ZS. Primerjava z roki za vložitev pravnih sredstev pokaže, da drugačno tolmačenje ni utemeljeno in bi povzročilo neenako obravnavo podobnih procesnih situacij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄12

Sledenje ukradenim mobilnim telefonom

Irena Vovk, 27.3.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 12/2014Eden od slovenskih mobilnih operaterjev redno prejema prošnje posameznikov, ki sicer niso njegovi naročniki oziroma uporabniki, za "sledenje" ukradenim mobilnim telefonom. Policija naj bi namreč po prijavi kraje take posameznike usmerjala k mobilnim operaterjem, naj se pozanimajo, ali se je njihov telefon (z določeno številko IMEI) morda začel uporabljati v omrežju kakega drugega operaterja. Operater sicer svojim uporabnikom res ponuja storitev sledenja ukradenemu telefonu (kot dodatno storitev na podlagi 152. člena Zakona o elektronskih komunikacijah - ZEKom-1). Ali je mobilni operater res dolžan zagotavljati sledenje tudi na prošnjo uporabnikov drugih mobilnih operaterjev ali bi morala za to poskrbeti Policija?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja

Luka Vavken, 28.3.2013

Prekrški

Luka Vavken, Pravna praksa, 12/2013Sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče sodišče, ko storilec prekrška oziroma prekrškov doseže ali preseže v zakonsko predpisanem obdobju zadostno število kazenskih točk v cestnem prometu. Marsikdo bi utegnil pomisliti, da gre pri tem za preprosto, bolj ali manj mehanično opravilo sodišča, ki na podlagi prejetega obvestila Ministrstva za pravosodje o doseženem številu kazenskih točk izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. A vendar ni tako. Izdaja pravilnega in zakonitega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja od sodnika zahteva natančno delo ter dobro poznavanje in razlago ne vedno najbolj jasnih in po več členih Zakona o prekrških (ZP-1) raztresenih določb, ki jih je treba kombinirati z uporabo določbe 138. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Piškotki

Irena Vovk, 28.3.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 12/2013Sredi januarja je začel veljati novi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Kako se pogajati v kazenskem postopku?

Andreja Tratnik, 28.3.2013

Kazenski postopek

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 12/2013Skoraj leto dni je že naokrog, odkar se je v praksi začela uporabljati enajsta novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ZKP-K. Eden njenih glavnih ciljev je poenostavitev in skrajšanje kazenskih postopkov, in sicer tudi tako, da se obdolženca z obljubo nagrade spodbudi k sodelovanju s tožilcem. O (teoretični) problematičnosti novega pristopa k reševanju kazenskih zadev je bilo že precej napisanega. Nasprotno velja za praktične vidike, saj so izkušnje s pogajanji razmeroma kratke. Dejstvo je, da se z uvedbo pogajanj o priznanju krivde spreminja koncept kazenskega postopka, s tem pa tudi vloga ključnih kazenskopravnih akterjev - tožilca, obdolženca, njegovega zagovornika in sodišča. Ker je bistvo pogajalskega načina reševanja kazenskih zadev v njegovi prožnosti - pogajalca lahko razpolagata s svojimi (temeljnimi) pravicami in dolžnostmi brez pretiranih formalnih okovov (torej brez zakonsko opredeljenega dolžnostnega ravnanja) - je oblikovanje (pravičnih) standardov ravnanja prepuščeno praksi. Vendar pa se je treba zavedati, da morajo biti standardi poenoteni, sicer bo prišlo do razmaha neenakosti v kazenskem postopku (ki ga izvorno povzroča že sama uvedba pogajanj, saj se z njimi vpeljuje dvotirni sistem kaznovanja: strožji za tiste, ki vztrajajo pri sojenju v kazenskem postopku, ter milejši za tiste, ki sodelujejo s tožilcem in priznajo krivdo). Zato v nadaljevanju ponujam tudi nekatere smernice, ki bi jih bilo v praksi smiselno upoštevati, da se prepreči razvoj spornih praks in kar najbolj spoštuje načelo enakosti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 12

Leto objave

2020(12) 2019(6) 2014(4) 2013(8)
2012(8) 2011(9) 2010(6) 2009(10)
2008(6) 2007(6) 2006(11) 2005(8)
2004(14) 2003(3) 2002(10) 2001(9)
1999(11) 1998(9) 1997(12) 1996(5)
1995(7) 1994(5) 1993(2) 1991(4)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G HIJ K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov