O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 164)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Pristojnost sodišč v novem nepravdnem postopku

Cvetka Horvat, 23.5.2019

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 20/2019Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki je začel veljati 15. aprila letos, po dolgi veljavnosti razveljavlja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Zakon je bil sprejet, da se določijo procesna pravila, po katerih bodo lahko odločala sodišča v razmerjih, ki jih je na novo uredil Družinski zakonik (DZ) in so bila prenesena iz pristojnosti centrov za socialno delo (CSD) na sodišča. Zakon bo omogočil učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka - vodilnega načela družinskega prava. Položaj otrok naj bi se izboljšal s hitrejšim reševanjem zadev na družinskih področjih, zakon pa prinaša tudi enotno obravnavanje celotne družinske situacije pred istim sodiščem po pravilih enega sodnega (nepravdnega) postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Prvo svetovalno mnenje ESČP: (ne)uresničena pričakovanja

Špela Lovšin, 23.5.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Špela Lovšin, Pravna praksa, 20/2019Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je na zaprosilo francoskega kasacijskega sodišča dne 10. aprila 2019 izdal prvo svetovalno mnenje na podlagi Protokola št. 16 k Evropski konvenciji za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP), v katerem se je opredelilo do vprašanja o priznanju pravnega razmerja med staršem in otrokom, in sicer med otrokom, ki je bil rojen v tujini na podlagi dogovora o gestacijskem nadomestnem materinstvu, in med ciljno materjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Ali CSD sme posredovati podatke upravni enoti

Sonja Strle, 23.5.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 20/2019Upravna enota je v okviru ugotovitvenega postopka v upravni zadevi prenehanja dovoljenja za stalno prebivanje zaprosila Center za socialno delo (CSD) za posredovanje podatkov glede družinskega nasilja, izvrševanja roditeljske pravice in izvrševanja stikov z otroki. Ali ji CSD take podatke lahko posreduje brez soglasja osebe, na katero se podatki navezujejo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

25 let delovnega in socialnega sodstva

Patricij Maček, 23.5.2019

Sodišča

Patricij Maček, Pravna praksa, 20/2019"Za graditev pravične, enakopravne in vključujoče družbe, socialnega miru, gospodarskega in družbenega razvoja je bistvenega pomena dostojno delo. Poleg ustrezne zakonodaje in nadzornih mehanizmov so pomemben porok za obstoj dostojnega dela tudi delovna in socialna sodišča," je v pozdravnem nagovoru na akademiji ob 25-letnici delovnega in socialnega sodstva povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Delitev oblasti in avtentična razlaga zakona - tokrat 631. člena OZ

Mojca Furlan, 23.5.2019

Obligacije

Mojca Furlan, Pravna praksa, 20/2019Ponovno se zastavlja vprašanje, ki ga je pred časom odprl dr. Blaž Kovačič Mlinar, ali je avtentična razlaga za sodišča zavezujoča, poleg tega ostaja dvom, ali se ta institut uporablja pravilno ali se ga morda zlorablja. 3. člen Ustave RS določa načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, kar pomeni, da nobena izmed vej oblasti ne sme posegati v področje, ki je zaupano drugi veji. Ob prepogostih in predvsem neutemeljenih avtentičnih razlagah določil posameznih zakonov se upravičeno vprašamo, kakšen je sploh namen sprejema avtentične razlage in ali morda Državni zbor ta institut razume in uporablja napačno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

GDPR po letu dni: en zakon ali dva

Mojca Prelesnik, 23.5.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20/2019Na področju varstva osebnih podatkov se je 25. maja 2018 stresla gora in povsod je bilo mogoče zaslediti kratico GDPR. Leto dni kasneje lahko ugotovimo, da so se za zavezance spremembe zgodile razmeroma gladko in so zahteve Splošne uredbe v resnici manj dramatične, kot se je zdelo na prvi pogled. Na nekaterih področjih, zlasti ko gre za zahtevane spremembe zakonodaje, pa Slovenijo čaka še veliko dela. Predvsem to velja za ureditev glede izrekanja upravnih glob in celovito ureditev izvajanja t. i. Policijske direktive o varstvu osebnih podatkov s strani policije, organov pregona ter izvrševanja kazenskih sankcij. Priprave novega zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) zdaj potekajo že drugič. Sodeč po številnih pripombah na zadnji predlog besedila ZVOP-2, še ni rešitve, na katero bomo lahko vsi skupaj ponosni kljub veliko vloženega truda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodniki v togah in sodniki na zelenici

Sabina Valek Derganc, 23.5.2019

Sodišča

Sabina Valek-Derganc, Pravna praksa, 20/2019Nogomet, najpomembnejša postranska stvar na svetu, v nekaterih zbudi zgražanje, še preden prideš do črke g, pri nekaterih drugih pa resno zaskrbljujočo zasvojenost. Jaz sem nekje vmes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodna kontrola izvrševanja nadzorstvene pravice

Ana Hederih, 23.5.2019

Sodišča, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ana Hederih, Pravna praksa, 20/2019Nadzorstvena pravica je izredno pravno sredstvo v upravnem postopku, ki daje (praviloma) drugostopenjskemu organu možnost, da razveljavi odločbo. To pomeni, da se o zadevi odloča ponovno. S tem postopek odločanja še ni končan, pri čemer je končanje postopka procesna predpostavka za začetek upravnega spora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Ljubljansko okrožno sodišče danes in jutri

Marjan Pogačnik, 22.5.2014

Sodišča

Marjan Pogačnik, Pravna praksa, 20/2014Sodno okrožje Ljubljana z okrožnim sodiščem ter osmimi okrajnimi sodišči je največji (pod)sistem slovenskega sodstva, ki zaposluje skoraj 700 ljudi, od tega približno 150 sodnikov, v delo pa prejme po več kot 130.000 zadev na leto, od tega samo Okrožno sodišče v Ljubljani po več kot 50.000. Število zadev, obravnavanih pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v povprečju pomeni okoli 35 odstotkov vseh zadev, ki jih v Republiki Sloveniji obravnavajo okrožna sodišča. Sodniki okrožja v zadnjih letih bolje obvladujejo pripad zadev, skrajšujejo čas, potreben za rešitev zadev, in pri tem dosegajo tudi spodbudne pritožbene rezultate, merjenje z deležem potrjenih, spremenjenih in razveljavljenih zadev na pritožbenih sodiščih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Dolžnost upravnikov obveščati dobavitelje o spremembi podatkov

dr. Anita Dolinšek, 22.5.2014

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Dolinšek, Pravna praksa, 20/2014Ali je upravnik dolžan dobaviteljem sporočati spremembe, ki mu jih posredujejo etažni lastniki ali najemniki (na primer spremembe podatkov o številu oseb, lastništvu, namembnosti posameznega dela in površini), zlasti v primerih, ko dobavitelji na podlagi upravnikovih razdelilnikov sami izdajajo račune etažnim lastnikom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Vnovič o izvršbi na plačo

Dida Volk, 22.5.2014

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 20/2014Pri izvršbi na plačo nekatera pomembna vprašanja še vedno niso rešena. V zakonski ureditvi namreč ne najdemo odgovora na vprašanja glede obsega izvršbe na plačo, predvsem glede ostalih prejemkov (regresa, povrnitve stroškov prevoza na delo in za prehrano itd.). Čeprav je izvršilni postopek sodni postopek, pa druga faza izvršilnega postopka, tj. faza oprave izvršbe, z redkimi izjemami poteka zunaj sodišča, z "zunanjimi izvrševalci sklepa". Zato je tudi sodna praksa na to temo dokaj skopa. Med izvrševalci sklepa so še zlasti delodajalci v dokaj težkem položaju glede na izvršitelje, ki so profesionalno usposobljeni za opravo nekaterih dejanj izvršbe, in organizacije za plačilni promet, ki so profesionalne organizacije za opravljanje plačilnega prometa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Prizadevanje za povečanje učinkovitosti prekrškovnih postopkov

Maroje Paniko, 22.5.2014

Prekrški

Maroje Paniko, Pravna praksa, 20/2014Letošnji, 9. dnevi prekrškovnega prava so potekali 15. in 16. maja v Kranjski Gori. V okviru petih sekcij so bili obravnavani zakonski in praktični vidiki izvrševanja sankcij, dejavnosti in naloge, nezdružljive z opravljanjem detektivske dejavnosti in zasebnega varovanja, odgovornost neposrednega storilca prekrška, aktualna vprašanja ZP-1 in problematika tujcev kot subjektov prekrškovnega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Zasebno življenje sodnice

dr. Špelca Mežnar, 22.5.2014

Sodišča

dr. Špelca Mežnar, Pravna praksa, 20/2014Prejšnji teden je več medijev poročalo, da je na dnevni red seje Sodnega sveta uvrščena tudi točka, pod katero naj bi člani sveta razpravljali o morebitni kršitvi sodniškega kodeksa zaradi obnašanja sodnice v zasebnem življenju. Gre za predsednico ljubljanskega okrajnega sodišča, ki je na rock koncertu nosila pionirsko čepico in rutico, v roki pa je držala jugoslovansko zastavico. Z objavljenih fotografij je jasno razvidno, da je šlo za zabavo in da so bili podobno "našemljeni" tudi drugi udeleženci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Nedopustnost izvršbe - prenehanje terjatve za plačilo sodnih penalov

Avtor ni naveden, 22.5.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20/2014Ne glede na to, da izvršilni naslov, na katerem temelji sklep o izvršbi I 304/02365, ni bil spremenjen ali razveljavljen, je substancialnopravna terjatev toženke iz sodbe Pd 221/02 zaradi poznejše odločitve v zadevi Pd 81/2004 prenehala, saj se odločitvi medsebojno izključujeta in njun hkraten obstoj ni mogoč. Ker je prenehala nedenarna terjatev, je prenehala tudi denarna za plačilo sodnih penalov, ki ima v razmerju do nedenarne akcesorno naravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Dostop do SISBON za tuje bančne institucije

Irena Vovk, 22.5.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2014Na kreditni biro SISBON se obračajo banke in dajalci kreditov z območja EU, ki do podatkov ne dostopajo prek kreditnih birojev. Ker v Zakonu o potrošniških kreditih (ZPotK-1) nista opredeljena niti način dostopanja niti potrebna dokumentacija, se postavlja vprašanje, kako preveriti, ali je banka do teh podatkov res upravičena, kako ji podatke posredovati, kako ugotoviti, ali je posameznik v tuji banki res zahteval izpis iz SISBON in ali je bila opravljena identifikacija tega posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Kazniva dejanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti

Alenka Mordej, 23.5.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 20/2013Tema strokovnega srečanja članov Društva za delovno pravo in socialno varnost, ki je potekalo 8. aprila na PF Univerze v Ljubljani, so bila kazniva dejanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti. Gre za področje, na katerem se kazensko pravo stika z delovnim pravom in pravom socialne varnosti in ki je zaradi zdajšnjih razmer, predvsem gospodarske krize, postalo v zadnjem času precej aktualno. Uvod v razpravo smo pripravili profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Vid Jakulin, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Matjaž Jager in okrožna V Kazenskem zakoniku (KZ-1) je posebno poglavje namenjeno
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Meje dopustnega pri opravljanju nadzora nad poslovanjem notarja

Nina Mrhar, 23.5.2013

Odvetništvo in notariat

Nina Mrhar, Pravna praksa, 20/2013Čeprav notar ni v neposrednem razmerju z državo, saj notarsko dejavnost opravlja kot svoboden pravniški poklic, je podvržen oblikam nadzora, ki so značilne predvsem za nosilce javnih funkcij. Nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata izvršuje ministrstvo, pristojno za pravosodje, pri čemer pa pristojnosti ministrstva niso neomejene, zlasti v delu, ki se nanaša na vpogled v listine v notarskem spisu in v konkretne notarske zapise.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Ameriški model prenosa terjatev iz zavarovalne pogodbe življenjskega zavarovanja

Nina Grižonič, 23.5.2013

Obligacije

Nina Grižonič, Pravna praksa, 20/2013Potreba po cirkulativnosti pravic iz zavarovalne pogodbe je v času recesije svetovnega gospodarstva dodatno poudarjena. Finančni instrumenti in z njimi investicijski skladi so v 21. stoletju motor celotnega svetovnega gospodarstva, zato je smotrno razmisliti o boljših pogojih za razpolaganje s pravicami iz zavarovalne pogodbe zaradi prilagajanja stanju na trgih in finančnim zmožnostim ter potrebam posameznih zavarovalcev. Čas je, da se ugotovi dodana vrednost polic in manevrski prostor zavarovalcev iz polic življenjskega zavarovanja ter pravne posledice njihovih ravnanj. Zato si poglejmo, kaj se lahko naučimo iz ameriškega modela prenosa terjatev iz zavarovalne pogodbe, in v slovenskem prostoru prvič spregovorimo o tematiki življenjskega sporazuma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Nabor osebnih podatkov na enotni študentski izkaznici

Irena Vovk, 23.5.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2013Univerza namerava študentom dati v uporabo enotno študentsko izkaznico. Kateri so tisti osebni podatki študentov (na primer EMŠO), ki jih izkaznica sme vsebovati?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Uspešno tožilstvo

Irena Vovk, 23.5.2013

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20/2013"Leto 2012 je bilo z vidika izvajanja funkcije pregona, kar je temeljna naloga državnega tožilstva, razmeroma normalno leto," je na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2012, dejal generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer. Trend padanja števila tožilskih kadrov se je sicer ustavil, a obremenitve tožilcev so še vedno velike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Pogajanja o priznanju krivde v kazenskem postopku: pravni in kriminalitetnopolitični vidiki

dr. Aleš Završnik, 23.5.2013

Kazenski postopek

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 20/2013Pomen nekega pravnega instituta lahko merimo po tem, kako daleč v globino "pravnega morja" seže. O posegu pogajanja o priznanju krivde v kazenski postopek Weigend pronicljivo pravi, da v primeru zadovoljstva tožilstva in obrambe z rezultatom pogajanj to ne pomeni tudi tega, da rešitev ustreza zahtevam kazenskopravne pravičnosti. Institut pogajanj o priznanju krivde (ang. plea bargaining) tako seže vse do dna pravnega morja, do temeljnih vprašanj (kazenskega) prava, kot sta, kaj je "pravično" in ali naj bo namen kazenskega postopka iskanje "materialne resnice". Tega instituta se je zato mogoče lotiti na različnih ravneh in dr. Andreja Tratnik se ga v doktorski disertaciji loteva celovito: z analizami vrednostnih izhodišč primerjalnopravnih izvedenk, kriminalitetnopolitičnih, materialnopravnih in procesnopravnih učinkov, iskanjem socioloških vzrokov njegovega vznika in preučevanjem njegovega izvajanja v praksi več držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Izravnava meje kot način pridobitve lastninske pravice

Nejc Zemljak, 23.5.2013

Lastnina in druge stvarne pravice

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 20/2013V nepremičninskem pravu je osnovni predmet obravnave nepremičnina kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Govorimo o zemljiški parceli, kot je evidentirana v zemljiškem katastru. Zemljiška parcela je tako najmanjši element, ki je predmet obravnave v nepremičninskem pravu. V tem prispevku pa želim opozoriti, da ima zemljiška parcela nekatere atribute, med katerimi je ključna površina zemljiške parcele. Te atribute pa v geodetskih postopkih lahko spreminjamo na način, katerega rezultat je podoben razpolaganju z nepremičnino na podlagi pravnih poslov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

Vpliv kazenskih točk na varnost cestnega prometa

Bogomil Brvar, 24.5.2012

Prekrški

Bogomil Brvar, Pravna praksa, 20/2012Kazenske točke kot stranska kazen za prekrške zoper uzakonjena pravila v cestnem prometu smo v Sloveniji dobili z Zakonom o varnosti cestnega prometa, ki je začel veljati 1. maja 1998 (ZVCP). Od takrat pa do danes je bilo mnogo napisanega o upravičenosti, pa tudi o krivicah, ki naj bi jih država z uvedbo kazenskih točk povzročila oziroma jih povzroča državljanom. Taka stališča so pogostejša po letu 2005.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

Ocena učinkovanja aktualnih določb v zvezi z dokaznim bremenom v postopkih

mag. Urška Grm, 24.5.2012

Civilni sodni postopki

mag. Urška Grm, Pravna praksa, 20/2012Pravo nastaja iz dejstva oziroma dejstev - ius ex facto oritur. Nastanek pravice se navezuje na dejstva, ki jih je treba v konkretnem postopku dokazati. Stranke postopka so tiste, ki nosijo breme zagotovitve relevantnih dejstev in dokazov, uporaba prava v skladu z načelom iura novit curia pa je prepuščena sodišču. Razdelitev dokaznega bremena ni odvisna od tega, ali je stranka zatrjevala konkretno dejstvo, temveč od tega, katera stranka bi morala postaviti ustrezno trditev. V konkretnem primeru je lahko ključna dolžnost sodnika, da ob sočasnem zagotavljanju uresničevanja procesnih jamstev v postopku spodbudi stranke k procesni aktivnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

Uresničevanje svobode izražanja in varstva zasebnosti skozi prizmo delovanja spletnih iskalnikov

Polona Tepina, 24.5.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Polona Tepina, Pravna praksa, 20/2012Odbor ministrov Sveta Evrope je 4. aprila 2012 sprejel Priporočilo št. CM/Rec(2012)3 v zvezi z zaščito človekovih pravic pri spletnih iskalnikih. Priporočilo odseva zavedanje, da je svetovni splet platforma za uresničevanje mnogih človekovih pravic, pri tem pa se ni mogoče izogniti tudi njihovim kršitvam. Pri uresničevanju svobode izražanja in pravice do iskanja, prejemanja in posredovanja informacij ter idej imajo pomembno vlogo spletni iskalniki, ki s svojim delovanjem (včasih kot prevladujoči velikani) vplivajo na izvrševanje nekaterih človekovih pravic v spletnem okolju, med katerimi sta posebne pozornosti deležni pravica do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20

Leto objave

2019(8) 2014(7) 2013(7) 2012(9)
2011(10) 2010(10) 2009(10) 2008(12)
2007(6) 2005(6) 2004(9) 2003(14)
2002(5) 2001(7) 2000(4) 1998(9)
1997(8) 1996(8) 1993(5) 1992(3)
1991(7)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov