O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 119)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, izbrisna in ničnostna tožba

dr. Matjaž Tratnik, 19.8.2016

Obligacije

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2016Dolžnik mora poplačati svoje zapadle obveznosti. Če tega ne stori, daje pravni red upniku možnost, da doseže prisilno poplačilo iz dolžnikovega premoženja. Če dolžnik s svojim ravnanjem (na primer z neodplačno odsvojitvijo sorodniku) svoje premoženje zmanjša v taki meri, da terjatve enega ali več upnikov ne morejo biti poplačane, pa nudi pravni red upniku možnost, da zavaruje svoj položaj tako, da pod določenimi pogoji izpodbija takšna ravnanja s tako imenovano paulijansko tožbo (actio pauliana). Tu razlikujemo dve možnosti izpodbijanja. Prvo ureja Obligacijski zakonik (OZ), drugo pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V obeh primerih gre za to, da tožnik poseže v "tuje" pravno razmerje, kar je izjema od načela relativnosti obligacijskopravnih razmerij, ki je eno od temeljnih načel obligacijskega prava. Zato je logično, da je paulijanska tožba lahko dopustna le v izjemnih situacijah. V zvezi s paulijansko tožbo se zastavlja tudi vprašanje njenega odnosa do tožbe na ugotovitev ničnosti, še zlasti v primerih, ko dolžnik in tretji izvršita sporno pravno dejanje z očitnim namenom izigravanja enega ali več upnikov. Prav tako se zastavlja vprašanje odnosa obeh ureditev izpodbijanja in tožbe na ugotovitev ničnosti do izbrisne tožbe. Navedena razmerja bomo obravnavali na podlagi novejših odločb Vrhovnega sodišča. Najprej pa bo obravnavana sodba, v kateri je Vrhovno sodišče presojalo možnost izpodbijanja navodil materinske družbe (stečajnega dolžnika) hčerinski družbi, na podlagi katerih je eden od upnikov materinske družbe prišel v boljši položaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Probacijska služba

Irena Vovk, 19.8.2016

Kazenski postopek

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Vlada je 26. julija 2016 sprejela akcijski načrt ustanovitve probacijske službe, naloga katere bo spremljanje pogojno obsojenih in pogojno odpuščenih iz zaporov, nudenje pomoči pri integraciji v družbo ter preverjanje, ali izpolnjujejo zahteve, ki jih je postavilo sodišče. Slovenija je namreč ena redkih držav, kjer take službe, ki je del sistema izvrševanja kazenskih sankcij, še ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Predkupna pravica občine

dr. Nana Weber, 19.8.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 31-32/2016• Kupiti želim kmetijsko zemljišče in me zanima, kako je možno že pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe ugotoviti, ali na parceli obstaja predkupna pravica občine?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Nakup zaščitene kmetije

dr. Nana Weber, 19.8.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 31-32/2016• Ali, in če da, kako, lahko sosed pridobi lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Osebni podatki pri sklepanju najemne pogodbe

Irena Vovk, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Posameznik (najemnik) navaja, da se je v Sloveniji pri najemu stanovanj, ko sta obe pogodbeni stranki fizični osebi, uveljavila praksa, da najemodajalec od najemnika pred podpisom pogodbe ali že ob ogledu stanovanja zahteva vpogled v plačilne liste ali bančne izpiske. S tem naj bi najemnik dokazal zmožnost plačevanja najemnine in stroškov. Ali je taka praksa v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Osebni podatki na zahtevku za podatke iz evidence kazenskih točk

Irena Vovk, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Posameznik je želel pridobiti izpis iz uradne evidence kazenskih točk, za kar je moral na Ministrstvo za pravosodje podati pisni zahtevek (obrazec) z obveznim podatkom EMŠO in ostalimi podatki (ime in priimek, datum, kraj in občina rojstva, naslov stalnega/začasnega prebivališča, državljanstvo, prejšnje osebno ime in namen izdaje potrdila). Ker je prepričan, da številka EMŠO in ime ter priimek dovolj dobro opišeta posameznika, ga zanima, ali mora res navajati vse podatke na obrazcu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Neposredna plačila podizvajalcem - koneksnost terjatev

Mitja Šuligoj, 19.8.2016

Obligacije

Mitja Šuligoj, Pravna praksa, 31-32/2016Institut neposrednih plačil podizvajalcem (sodelavcem podjemnika, tj. glavnega izvajalca) v obligacijskem pravu pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki (načelo relativnosti pogodbenih razmerji, 125. člen OZ). Čeprav je institut v slovenskem obligacijskem pravu znan že vse od uveljavitve Zakona o obligacijskih razmerjih, do zadnje ekonomsko-gospodarske krize in z njo povezane plačilne nediscipline ter začetka stečajnih postopkov nad večino glavnih izvajalcev (velikih gospodarskih družb na področju gradbeništva, ki so izvajale vse večje infrastrukturne projekte v državi), v praksi ni imel pomembnejše teže, kar je verjetno razlog, da se ustaljena sodna praksa glede vseh spornih vprašanjih razlage zadevne določbe OZ (še) ni izoblikovala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Civilnopravno varstvo lastninske pravice po 99. členu SPZ - cesta, ki je javno dobro

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Občini, kot imetnici lastninske pravice na javni cesti, ki je javno dobro, v smislu pristojnosti, pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ. Kljub temu pa sodno varstvo ni vedno utemeljeno. Fizični in verbalni napadi tožene stranke na uporabnike te poti, njeno zapiranje ter preprečevanje prehodov in prevozov po njej ipd., namreč niso v ničemer posegli v tožničino lastninsko pravico, saj ji je bila raba na izključujoč način že pred tem odvzeta in do zatrjevanega vznemirjanja njene lastninske pravice ni moglo priti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Pasti spreminjanja policijskih pooblastil

Mojca Prelesnik, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 31-32/2016V zadnjih tednih je počitniškemu času navkljub tekla burna razprava o tem, kaj nam v resnici prinaša predvidena novela zakona, ki določa naloge in pooblastila policije (ZNPPol-A). Razprava poteka že leto dni, a pravega napredka pri uskladitvi besedila v smeri zagotavljanja sorazmernosti predvidenih posegov v zasebnost posameznikov ni. Na srečo pa je predlog zakona kljub prvotni nameri, da ga Vlada RS na seji potrdi že konec julija, spet v usklajevanju. Očitki stroke so namreč številni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja

Primož Baucon, 19.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu predstavlja vprašanje strukture kaznivega dejanja (oziroma splošnega pojma kaznivega dejanja) eno izmed najpomembnejših vprašanj. Tako se postavlja vprašanje obstoja nekega najširšega, najsplošnejšega pojma, ki lahko služi za izhodišče proučevanja kaznivega dejanja in krivde v kazenskem pravu. Tak pojem običajno imenujemo ravnanje. Takšen možen pomen ravnanja v kazenskopravnem sistemu je razviden iz 16. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kaznivo dejanje kot "človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca". Pojem ravnanja ima najprej nalogo, da določena dogajanja vnaprej izvzame iz kaznivosti oziroma da se določena vedenja, dogajanja, ki so kazenskopravno irelevantna, izloči že na samem začetku ugotavljanja obstoja kaznivega dejanja, saj človek z njimi ne more upravljati (jih obvladovati) in tako ne morejo biti predmet zapovedi (in prepovedi), naslovljenih na človeka. Za preostalo ravnanje pa se postavlja vprašanje bistvenih karakteristik ravnanja. Gre za vprašanje minimalnih predpostavk (človekovo konkretno vedenje, ki se odraža navzven, in voljnost vedenja), ki jih mora izpolnjevati vsako ravnanje. Ker je navedena problematika v naši kazenskopravni literaturi (in tudi sodni praksi) pomanjkljivo obravnavana, bodo v tem prispevku (ob uporabi relevantnih spoznanj tuje kazenskopravne teorije in sodne prakse) obravnavani: argumenti za nepotrebnost samostojnega kazenskopravnega pojma ravnanja v strukturi (splošnega pojma) kaznivega dejanja, razmerje med sposobnostjo za ravnanje in prištevnostjo ter razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Kdo je upravljavec osebnih podatkov pri franšizni pogodbi?

Irena Vovk, 20.8.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2015Slovensko podjetje ima z nizozemskim podjetjem sklenjeno franšizno pogodbo in na slovenskem trgu ponuja njegovo internetno aplikacijo. Nizozemsko podjetje (upravljavec osebnih podatkov) posreduje osebne podatke, ki jih je zbralo v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti (ime, priimek, e-naslov končnih uporabnikov aplikacije), strankam (naročnikom aplikacije) za namene neposrednega trženja, o čemer je končni uporabnik seznanjen že pred zagonom aplikacije in se s tem, ko jo zažene, tudi strinja oziroma to potrdi. Ali je slovensko podjetje kot lastnik franšize podvrženo določbam Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Windows 10 - primernost politike zasebnosti

Irena Vovk, 20.8.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2015Neobvezno načelno mnenje, št. 0712-1/2015/2018, 7. avgust 2015 Posameznik navaja nekatere pomisleke glede splošnih pogojev za uporabo sveže izdanega Microsoftovega operacijskega sistema Windows 10 (t. i. EULA, angl. end-user license agreement). Meni, da v delu, ki ure
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odvzem in omejitev prostosti iz medicinskih razlogov

dr. Anita Napotnik, 20.8.2015

Kazenski postopek

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 31-32/2015Odvzem ali omejitev prostosti je najhujši poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine. Omejitev teh pravic je sicer dopustna, a le pod pogoji in na način, kot je določeno v zakonu. Razlogi za odvzem ali omejitev prostosti so najpogosteje kazenskopravni, lahko pa so tudi medicinski. Medicinski razlogi so lahko duševna bolezen, telesna bolezen, poškodba ali anomalija. Dokaj podrobno je urejen odvzem prostosti, kadar je razlog za tak poseg v človekove pravice duševna bolezen. Posebne pravne ureditve, kako ravnati, kadar je treba komu odvzeti ali omejiti prostost iz drugih medicinskih razlogov, ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odškodninska odgovornost zavoda za zaposlovanje

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015Toženčeva odškodninska odgovornost tožnici, ki jo je napotil na usposabljanje k izvajalcu programa usposabljanja, je odvisna od presoje ustreznosti njegovega ravnanja, torej same napotitve, in ne od presoje ustreznosti ravnanja izvajalca programa usposabljanja, h kateremu je tožnico napotil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - delež soodgovornosti

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015V sodni praksi Vrhovnega sodišča se je ustalilo načelno stališče, da v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti praviloma nosi večji delež odgovornosti. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je ena od mogočih posebnih okoliščin, v katerih pa tega pravila ni mogoče nekritično uporabiti, slaba preglednost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odškodninski spor - vmesna sodba

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Civilni sodni postopki, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015S pravnomočnostjo vmesne sodbe je sanirana tudi morebitna nesklepčnost tožbe glede temelja. Sklepanje o neutemeljenosti tožbenega zahtevka po izdaji vmesne sodbe pa vendarle ni vselej izključeno. Obseg vezanosti na vmesno sodbo v nadaljevanju konkretne pravde je odvisen od ustrezne identifikacije tožbenega zahtevka ob njeni izdaji in razmejitve temelja in višine tega zahtevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odgovornost delodajalca za mobing

Miha Šercer, 20.8.2015

Delovna razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šercer, Pravna praksa, 31-32/2015Ugotovljeno je bilo, da je ena od vodij nad svojo podrejeno izvajala mobing. Kdo odškodninsko odgovarja delavki - ta vodja ali podjetje? Ali moramo kot delodajalec ukrepati zoper vodjo in kakšni so ti ukrepi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Evropski notarji so aktivni pri izvajanju uredbe EU o dedovanju - zakaj ne tudi v Sloveniji?

Sonja Kralj, 20.8.2015

Dedovanje, Odvetništvo in notariat

Sonja Kralj, Pravna praksa, 31-32/2015Dne 17. avgusta 2015 se je začela uporabljati Uredba (EU) št. 650/2012 o mednarodnem dedovanju. Sprejeta je bila 4. julija 2012 z namenom, da bi se predpisi o dedovanju v državah članicah EU prilagodili vse večji mobilnosti ljudi in kapitala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Spor iz "drugih civilnopravnih razmerij" po 1. členu ZPP - pristojnost rednega sodišča

Avtor ni naveden, 21.8.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2014Spor o veljavnosti oziroma zakonitosti prenehanja pooblastil in izključitvi iz članstva sindikata je spor "iz drugih civilnopravnih razmerij" po 1. členu ZPP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Preprečevanje nasilja

Irena Vovk, 21.8.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2014Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (t. i. Istanbulska konvencija) je bila sprejeta 7. aprila 2011, veljati pa je začela 1. avgusta 2014. Slovenija jo je podpisala 8. septembra 2011, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa meni, da bi bilo zagotovo dobro, da bi jo tudi ratificirali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Popolna oprostitev plačila sodnih taks

Avtor ni naveden, 21.8.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2014Prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah je v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Urejanje prostora - nedopusten poseg v lastninsko pravico

Avtor ni naveden, 21.8.2014

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2014Člen 4 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Novo mesto, kolikor kategorizira lokalno cesto "Vinja vas-Podgrad-Pristava-Mihovec" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 286/2, 292/2, 297/2, 298/2, 299/2 in 300/2, vse k. o. Vinja vas, se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Predlog za zavarovanje s predhodno odredbo - domnevana nevarnost

Avtor ni naveden, 21.8.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2014Točka 1 prvega odstavka 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Odprta vprašanja prava varstva osebnih podatkov

dr. Maja Brkan, 21.8.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Maja Brkan, Pravna praksa, 31-32/2014Varstvo osebnih podatkov ne odpira le pomembnih materialnopravnih vprašanj varovanja zasebnosti. Za učinkovito uveljavitev varstva osebnih podatkov - ki je tudi temeljna pravica, varovana v 8. členu Listine EU o temeljnih pravicah - je nujno, da so pravila o pravu, ki se uporablja za varstvo osebnih podatkov, taka, da ne preprečujejo učinkovitega varstva te pravice. Članek obravnava problematiko prava, ki se uporablja za varstvo osebnih podatkov, ter razmerje med pravili o varstvu teh podatkov in splošnimi pravili mednarodnega zasebnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Odgovornost za odtujitev spomenika na pokopališču

Igor Vuksanović, 21.8.2014

Obligacije

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 31-32/2014• Ali je upravljavec pokopališča (lastnik zemljišča, izvajalec storitev varovanja) odškodninsko odgovoren najemniku grobnice, če je bil iz grobnice protipravno odtujen bronast spomenik?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 31-32

Leto objave

2016(10) 2015(8) 2014(18) 2013(8)
2012(12) 2010(14) 2009(11) 2008(14)
2007(8) 2006(8) 2005(8)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEFG H I J K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov