O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 119)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Neposredna plačila podizvajalcem - koneksnost terjatev

Mitja Šuligoj, 19.8.2016

Obligacije

Mitja Šuligoj, Pravna praksa, 31-32/2016Institut neposrednih plačil podizvajalcem (sodelavcem podjemnika, tj. glavnega izvajalca) v obligacijskem pravu pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki (načelo relativnosti pogodbenih razmerji, 125. člen OZ). Čeprav je institut v slovenskem obligacijskem pravu znan že vse od uveljavitve Zakona o obligacijskih razmerjih, do zadnje ekonomsko-gospodarske krize in z njo povezane plačilne nediscipline ter začetka stečajnih postopkov nad večino glavnih izvajalcev (velikih gospodarskih družb na področju gradbeništva, ki so izvajale vse večje infrastrukturne projekte v državi), v praksi ni imel pomembnejše teže, kar je verjetno razlog, da se ustaljena sodna praksa glede vseh spornih vprašanjih razlage zadevne določbe OZ (še) ni izoblikovala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Civilnopravno varstvo lastninske pravice po 99. členu SPZ - cesta, ki je javno dobro

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Občini, kot imetnici lastninske pravice na javni cesti, ki je javno dobro, v smislu pristojnosti, pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ. Kljub temu pa sodno varstvo ni vedno utemeljeno. Fizični in verbalni napadi tožene stranke na uporabnike te poti, njeno zapiranje ter preprečevanje prehodov in prevozov po njej ipd., namreč niso v ničemer posegli v tožničino lastninsko pravico, saj ji je bila raba na izključujoč način že pred tem odvzeta in do zatrjevanega vznemirjanja njene lastninske pravice ni moglo priti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, izbrisna in ničnostna tožba

dr. Matjaž Tratnik, 19.8.2016

Obligacije

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2016Dolžnik mora poplačati svoje zapadle obveznosti. Če tega ne stori, daje pravni red upniku možnost, da doseže prisilno poplačilo iz dolžnikovega premoženja. Če dolžnik s svojim ravnanjem (na primer z neodplačno odsvojitvijo sorodniku) svoje premoženje zmanjša v taki meri, da terjatve enega ali več upnikov ne morejo biti poplačane, pa nudi pravni red upniku možnost, da zavaruje svoj položaj tako, da pod določenimi pogoji izpodbija takšna ravnanja s tako imenovano paulijansko tožbo (actio pauliana). Tu razlikujemo dve možnosti izpodbijanja. Prvo ureja Obligacijski zakonik (OZ), drugo pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V obeh primerih gre za to, da tožnik poseže v "tuje" pravno razmerje, kar je izjema od načela relativnosti obligacijskopravnih razmerij, ki je eno od temeljnih načel obligacijskega prava. Zato je logično, da je paulijanska tožba lahko dopustna le v izjemnih situacijah. V zvezi s paulijansko tožbo se zastavlja tudi vprašanje njenega odnosa do tožbe na ugotovitev ničnosti, še zlasti v primerih, ko dolžnik in tretji izvršita sporno pravno dejanje z očitnim namenom izigravanja enega ali več upnikov. Prav tako se zastavlja vprašanje odnosa obeh ureditev izpodbijanja in tožbe na ugotovitev ničnosti do izbrisne tožbe. Navedena razmerja bomo obravnavali na podlagi novejših odločb Vrhovnega sodišča. Najprej pa bo obravnavana sodba, v kateri je Vrhovno sodišče presojalo možnost izpodbijanja navodil materinske družbe (stečajnega dolžnika) hčerinski družbi, na podlagi katerih je eden od upnikov materinske družbe prišel v boljši položaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Predkupna pravica občine

dr. Nana Weber, 19.8.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 31-32/2016• Kupiti želim kmetijsko zemljišče in me zanima, kako je možno že pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe ugotoviti, ali na parceli obstaja predkupna pravica občine?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Probacijska služba

Irena Vovk, 19.8.2016

Kazenski postopek

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Vlada je 26. julija 2016 sprejela akcijski načrt ustanovitve probacijske službe, naloga katere bo spremljanje pogojno obsojenih in pogojno odpuščenih iz zaporov, nudenje pomoči pri integraciji v družbo ter preverjanje, ali izpolnjujejo zahteve, ki jih je postavilo sodišče. Slovenija je namreč ena redkih držav, kjer take službe, ki je del sistema izvrševanja kazenskih sankcij, še ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Osebni podatki na zahtevku za podatke iz evidence kazenskih točk

Irena Vovk, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Posameznik je želel pridobiti izpis iz uradne evidence kazenskih točk, za kar je moral na Ministrstvo za pravosodje podati pisni zahtevek (obrazec) z obveznim podatkom EMŠO in ostalimi podatki (ime in priimek, datum, kraj in občina rojstva, naslov stalnega/začasnega prebivališča, državljanstvo, prejšnje osebno ime in namen izdaje potrdila). Ker je prepričan, da številka EMŠO in ime ter priimek dovolj dobro opišeta posameznika, ga zanima, ali mora res navajati vse podatke na obrazcu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja

Primož Baucon, 19.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu predstavlja vprašanje strukture kaznivega dejanja (oziroma splošnega pojma kaznivega dejanja) eno izmed najpomembnejših vprašanj. Tako se postavlja vprašanje obstoja nekega najširšega, najsplošnejšega pojma, ki lahko služi za izhodišče proučevanja kaznivega dejanja in krivde v kazenskem pravu. Tak pojem običajno imenujemo ravnanje. Takšen možen pomen ravnanja v kazenskopravnem sistemu je razviden iz 16. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kaznivo dejanje kot "človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca". Pojem ravnanja ima najprej nalogo, da določena dogajanja vnaprej izvzame iz kaznivosti oziroma da se določena vedenja, dogajanja, ki so kazenskopravno irelevantna, izloči že na samem začetku ugotavljanja obstoja kaznivega dejanja, saj človek z njimi ne more upravljati (jih obvladovati) in tako ne morejo biti predmet zapovedi (in prepovedi), naslovljenih na človeka. Za preostalo ravnanje pa se postavlja vprašanje bistvenih karakteristik ravnanja. Gre za vprašanje minimalnih predpostavk (človekovo konkretno vedenje, ki se odraža navzven, in voljnost vedenja), ki jih mora izpolnjevati vsako ravnanje. Ker je navedena problematika v naši kazenskopravni literaturi (in tudi sodni praksi) pomanjkljivo obravnavana, bodo v tem prispevku (ob uporabi relevantnih spoznanj tuje kazenskopravne teorije in sodne prakse) obravnavani: argumenti za nepotrebnost samostojnega kazenskopravnega pojma ravnanja v strukturi (splošnega pojma) kaznivega dejanja, razmerje med sposobnostjo za ravnanje in prištevnostjo ter razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Pasti spreminjanja policijskih pooblastil

Mojca Prelesnik, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 31-32/2016V zadnjih tednih je počitniškemu času navkljub tekla burna razprava o tem, kaj nam v resnici prinaša predvidena novela zakona, ki določa naloge in pooblastila policije (ZNPPol-A). Razprava poteka že leto dni, a pravega napredka pri uskladitvi besedila v smeri zagotavljanja sorazmernosti predvidenih posegov v zasebnost posameznikov ni. Na srečo pa je predlog zakona kljub prvotni nameri, da ga Vlada RS na seji potrdi že konec julija, spet v usklajevanju. Očitki stroke so namreč številni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Osebni podatki pri sklepanju najemne pogodbe

Irena Vovk, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Posameznik (najemnik) navaja, da se je v Sloveniji pri najemu stanovanj, ko sta obe pogodbeni stranki fizični osebi, uveljavila praksa, da najemodajalec od najemnika pred podpisom pogodbe ali že ob ogledu stanovanja zahteva vpogled v plačilne liste ali bančne izpiske. S tem naj bi najemnik dokazal zmožnost plačevanja najemnine in stroškov. Ali je taka praksa v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Nakup zaščitene kmetije

dr. Nana Weber, 19.8.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 31-32/2016• Ali, in če da, kako, lahko sosed pridobi lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odgovornost delodajalca za mobing

Miha Šercer, 20.8.2015

Delovna razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šercer, Pravna praksa, 31-32/2015Ugotovljeno je bilo, da je ena od vodij nad svojo podrejeno izvajala mobing. Kdo odškodninsko odgovarja delavki - ta vodja ali podjetje? Ali moramo kot delodajalec ukrepati zoper vodjo in kakšni so ti ukrepi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odškodninski spor - vmesna sodba

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Civilni sodni postopki, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015S pravnomočnostjo vmesne sodbe je sanirana tudi morebitna nesklepčnost tožbe glede temelja. Sklepanje o neutemeljenosti tožbenega zahtevka po izdaji vmesne sodbe pa vendarle ni vselej izključeno. Obseg vezanosti na vmesno sodbo v nadaljevanju konkretne pravde je odvisen od ustrezne identifikacije tožbenega zahtevka ob njeni izdaji in razmejitve temelja in višine tega zahtevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odškodninska odgovornost zavoda za zaposlovanje

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015Toženčeva odškodninska odgovornost tožnici, ki jo je napotil na usposabljanje k izvajalcu programa usposabljanja, je odvisna od presoje ustreznosti njegovega ravnanja, torej same napotitve, in ne od presoje ustreznosti ravnanja izvajalca programa usposabljanja, h kateremu je tožnico napotil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Kdo je upravljavec osebnih podatkov pri franšizni pogodbi?

Irena Vovk, 20.8.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2015Slovensko podjetje ima z nizozemskim podjetjem sklenjeno franšizno pogodbo in na slovenskem trgu ponuja njegovo internetno aplikacijo. Nizozemsko podjetje (upravljavec osebnih podatkov) posreduje osebne podatke, ki jih je zbralo v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti (ime, priimek, e-naslov končnih uporabnikov aplikacije), strankam (naročnikom aplikacije) za namene neposrednega trženja, o čemer je končni uporabnik seznanjen že pred zagonom aplikacije in se s tem, ko jo zažene, tudi strinja oziroma to potrdi. Ali je slovensko podjetje kot lastnik franšize podvrženo določbam Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Windows 10 - primernost politike zasebnosti

Irena Vovk, 20.8.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2015Neobvezno načelno mnenje, št. 0712-1/2015/2018, 7. avgust 2015 Posameznik navaja nekatere pomisleke glede splošnih pogojev za uporabo sveže izdanega Microsoftovega operacijskega sistema Windows 10 (t. i. EULA, angl. end-user license agreement). Meni, da v delu, ki ure
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Evropski notarji so aktivni pri izvajanju uredbe EU o dedovanju - zakaj ne tudi v Sloveniji?

Sonja Kralj, 20.8.2015

Dedovanje, Odvetništvo in notariat

Sonja Kralj, Pravna praksa, 31-32/2015Dne 17. avgusta 2015 se je začela uporabljati Uredba (EU) št. 650/2012 o mednarodnem dedovanju. Sprejeta je bila 4. julija 2012 z namenom, da bi se predpisi o dedovanju v državah članicah EU prilagodili vse večji mobilnosti ljudi in kapitala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - delež soodgovornosti

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015V sodni praksi Vrhovnega sodišča se je ustalilo načelno stališče, da v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti praviloma nosi večji delež odgovornosti. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je ena od mogočih posebnih okoliščin, v katerih pa tega pravila ni mogoče nekritično uporabiti, slaba preglednost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odvzem in omejitev prostosti iz medicinskih razlogov

dr. Anita Napotnik, 20.8.2015

Kazenski postopek

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 31-32/2015Odvzem ali omejitev prostosti je najhujši poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine. Omejitev teh pravic je sicer dopustna, a le pod pogoji in na način, kot je določeno v zakonu. Razlogi za odvzem ali omejitev prostosti so najpogosteje kazenskopravni, lahko pa so tudi medicinski. Medicinski razlogi so lahko duševna bolezen, telesna bolezen, poškodba ali anomalija. Dokaj podrobno je urejen odvzem prostosti, kadar je razlog za tak poseg v človekove pravice duševna bolezen. Posebne pravne ureditve, kako ravnati, kadar je treba komu odvzeti ali omejiti prostost iz drugih medicinskih razlogov, ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Zaščita nekaterih netradicionalnih znakov kot znamk

Klemen Pohar, 21.8.2014

Industrija in energetika, Lastnina in druge stvarne pravice

Klemen Pohar, Pravna praksa, 31-32/2014Pojmovanje znamke je v zadnjih letih doživelo precejšen razvoj. Zakonodajno pravilo, da se kot znamka sme registrirati znak, ki ga je mogoče grafično prikazati in omogoča razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja, je ohlapno, kar pušča širok manevrski prostor razlagi tega pravila in omogoča spremembe njegovega pojmovanja skozi čas. Tradicionalno je znak pomenil predvsem besede, števila, slike in druge grafične znake, danes pa obsega tudi vonje, barve, zvoke in morda celo okuse. Skozi prakso Sodišča EU in Urada za usklajevanje na notranjem trgu EU (UUNT) si poglejmo, katere netradicionalne znake, in pod kakšnimi pogoji je mogoče registrirati kot znamko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Pravno varstvo odločanja v razumnih rokih v upravnih zadevah

dr. Iztok Rakar, 21.8.2014

Upravni postopek in upravne takse

dr. Iztok Rakar, Pravna praksa, 31-32/2014Na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici je dne 13. maja 2014 Tina Sever, asistentka na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, uspešno obranila doktorsko disertacijo Pravno varstvo odločanja v razumnih rokih v upravnih zadevah. Doktorsko disertacijo je dr. Severjeva napisala pod mentorstvom dr. Polonce Kovač, profesorice na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, v komisiji za zagovor pa sta bila še profesorja dr. Janez Čebulj in dr. Tone Jerovšek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Preiskovanje pri odvetniku in pravna država

dr. Marko Bošnjak, 21.8.2014

Pravoznanstvo, Odvetništvo in notariat

dr. Marko Bošnjak, Pravna praksa, 31-32/2014Pravo od nekdaj zaposluje iskanje resnice o preteklem dogodku. Želja ugotoviti, kaj se je res zgodilo, je posebej izražena tedaj, ko se nakazuje sum storitve kaznivega dejanja velikih in kompleksnih razsežnosti. Ker je domneva nedolžnosti pogosto tujek v mentalnem stanju ne le laične javnosti, temveč tudi profesionalcev v kazenskem pravosodju, je naravna misel, da resnico o stvari najbolje pozna obdolženec in bi jo bilo zato najbolj priročno iskati pri njem. Ker pa ima pravni sistem do torture (še vedno?) zadržke, druge preiskovalne metode, ki posegajo v obdolženca, pa mestoma ne dajo zadostnih rezultatov, je logična zamisel, da bi resnico iskali pri tistem, ki je drugi v vrsti oseb, ki naj bi o stvari kaj vedele.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Vrnitev represivne psihiatrije?

Hinko Jenull, 21.8.2014

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Hinko Jenull, Pravna praksa, 31-32/2014Zadeva - gre za načelni spor o pristojnosti med psihiatričnim zavodom in državnim tožilcem - ne bi bila vredna posebne pozornosti, če vanjo ne bi posegel Varuh človekovih pravic. Ker je pritrdil stališču, ki krepi vlogo represivnih organov na področju duševnega zdravja, je kritičen pogled nujen. Ampak najprej dejstva. Takole je bilo:
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Vloga kolizijskega zastopnika pri ugotavljanju očetovstva

Jasna Hojnik, 21.8.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

Jasna Hojnik, Pravna praksa, 31-32/2014Tožbo za ugotovitev očetovstva lahko vloži tisti, ki je priznal otroka za svojega, če se mati s priznanjem ne strinja. Tožbo za ugotovitev očetovstva za otroka, rojenega zunaj zakonske zveze, lahko vloži v otrokovem imenu tudi mati, dokler izvršuje roditeljsko pravico, oziroma otrokov skrbnik, s privolitvijo centra za socialno delo. Otrok lahko vloži tožbo za ugotovitev očetovstva, ko postane polnoleten. Kaj pa se zgodi v situaciji, ko ni gotovo, ali je zunajzakonski partner oče otroka, zato tudi ne želi brez ugotavljanja očetovstva podati svojega priznanja, na drugi strani pa se mati s priznanjem očeta vnaprej strinja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Osebe z motnjami v duševnem razvoju - nevidne žrtve kaznivih dejanj

Monika Grom, 21.8.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Monika Grom, Pravna praksa, 31-32/2014Osebe z motnjami v duševnem razvoju so pogosteje žrtve kaznivih dejanj kot osebe iz večinske populacije, vendar pa so kazniva dejanja, ki se zoper njih izvršujejo, v večini primerov prikrita. Razlogi za to so predvsem v tem, da so zaradi svoje ranljivosti lahke žrtve, storilci pa imajo tudi zelo velike možnosti, da bodo ostali nekaznovani. K prikritosti takih kaznivih dejanj pa močno pripomore tudi ignoranca odgovornih oseb (še zlasti v socialnovarstvenih ustanovah), za katere je na prvem mestu ugled ustanove, šele nato pa dobrobit njihovih varovancev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Akrobacije s cenitvami v postopkih pridobivanja in odkupov nepremičnin

dr. Breda Mulec, 21.8.2014

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 31-32/2014V medijih odmeva obsodba koprskega župana Borisa Popoviča, direktorice občinske uprave Sabine Mozetič in cenilca Rajka Srednika zaradi sporne prodaje občinskega zemljišča na Serminu. Soobsojeni cenilec naj bi po občinskih navodilih zemljišče ocenil na manj od realne vrednosti, s čimer naj bi bil občinski proračun oškodovan za 5,5 milijona evrov. Sodišče je v sodnem postopku zadolžilo sodno cenilko, ki je v svojem izvedenskem mnenju ugotovila, da bi bilo mogoče za kvadratni meter zemljišča iztržiti okoli 130 evrov, in ne le 86 evrov za kvadratni meter, kot je to ocenil obsojeni cenilec. Povrh vsega pa naj bi občina primerljiva zemljišča prodajala po bistveno višji ceni. V konkretnem primeru gre za oškodovanje občinskega premoženja zaradi zlorabe položaja. Žal to ni osamljen primer, saj se akrobacije s cenitvami in odškodninami dogajajo tudi v drugih postopkih, v katerih je investitorica država.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 31-32

Leto objave

2016(10) 2015(8) 2014(18) 2013(8)
2012(12) 2010(14) 2009(11) 2008(14)
2007(8) 2006(8) 2005(8)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEFG H I J K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov