O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 19
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 454)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Še o izvršbi na podlagi verodostojne listine na Hrvaškem in v Sloveniji

Zoran Skubic, 18.6.2020

Civilni sodni postopki

Zoran Skubic, Pravna praksa, 24-25/2020Pred skoraj natanko tremi leti je Sodišče (EU) v odločitvah Zulfikarpašić in Pula Parking ocenjevalo hrvaško (delegirano) ureditev postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine (VL) z vidika Uredbe št. 805/2004 (evropski nalog za izvršbo; ENI) in Uredbe št. 1215/2012 (izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah). Ugotovilo je, da ureditev, ki zgolj tamkajšnjim notarjem določa pristojnost izdajanja tovrstnih sklepov, nima čezmejnih učinkov. Tako hrvaškega sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na podlagi VL, zoper katerega tudi ni bil podan ugovor dolžnika, preprosto ni mogoče čezmejno izvršiti, vsaj ne preko mehanizmov, ki jih določata ti dve uredbi. Toda kaj se zgodi v primeru, da je tovrsten ugovor vseeno podan? Ali pristojno hrvaško sodišče v ugovornem postopku ravna kaj drugače, kot bi sicer, in kaj to pomeni za pravice hrvaških subjektov? To so bile ključne dileme dveh združenih zadev, ki ju je nedavno obravnavalo Sodišče (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Je poslušanje radia v avtu "priobčitev javnosti" v smislu Direktive o avtorski pravici?

Zoran Skubic, 4.6.2020

Intelektualna lastnina, JAVNO OBVEŠČANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 22/2020Sodna praksa Sodišča EU (SEU) o razlagi pravice do "priobčitve javnosti" v avtorskem pravu ima precej dolgo "brado", saj je to sodišče v zadnjih petnajstih letih, začenši s sodbo Mediakabel, o tej problematiki izdalo vsaj dvajset sodb in sklepov. Del pravne teorije je ta, po sili dejstev in narave precej zapleten in razdrobljen korpus odločitev poimenoval celo blodnjak, v katerem mora SEU kot mitični Tezej vsakič znova najti novo Ariadnino nit za izhod iz vsakokratne zagate, ki jo narekujejo dejstva posamičnega primera. In ti primeri so lahko tako različni, kot je le možna pojavna različnost avtorskega prava v stvarnosti. A kot po navadi je moč daleč največ zapletov najti prav pri najpomembnejši postranski umetnosti na svetu - glasbi. SEU je tako nedavno tega obravnavalo švedsko zagato s skorajda absurdnim vprašanjem, ki bi se ga dalo parafrazirati v: "Ali bi morali vozniki kratkoročno najetih ("rent-a-car") vozil med vožnjo pravzaprav prisluhniti zgolj - brnenju motorja?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Najemnine med epidemijo: ali v Sloveniji še velja pravno pravilo paragrafa 1104 ODZ?

Zoran Skubic, 28.5.2020

Obligacije

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20-21/2020Pozornemu gledalcu nedavne 35. izredne seje Državnega zbora, kjer je bila na dnevnem redu obravnava enega od interventnih zakonov v boju z zahrbtno boleznijo COVID-19, se je bržkone v spomin vtisnila predvsem interakcija, v kateri je eden od poslancev iz vrst vladajoče koalicije izrecno poudaril avstrijsko rešitev na področju prava obligacij. Ta določa, da kadar najemnik zaradi višje sile - kamor izrecno spada tudi primer izbruha kužne bolezni - najetih prostorov ne more uporabljati, gre najemnina na rovaš najemodajalca. Minister za finance se je kot predstavnik vlade s tem strinjal in navrgel, da gre po njegovem védenju za več kot sto let staro ureditev, za katero je pravzaprav škoda, da ni veljavno pravo tudi pri nas. A česar onadva nista vedela in tudi nista mogla vedeti, saj se tega dejstva zaveda vse bolj ozek krog slovenskih pravnikov, je dejstvo, da sta govorila o ureditvi, ki je pri nas z določenim pridržkom, če ne neposredno veljavno, pa vsaj dopolnilno upoštevno pravno pravilo ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Odvzem premoženja nezakonitega izvora je zakonit tudi, kadar ni (neposredna) posledica kazenske (ob)sodbe

Zoran Skubic, 14.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 19/2020Dileme glede mehanizma "pravičnega" odvzema premoženja nezakonitega izvora (OPNI) so postale še posebej aktualne zlasti v času prejšnje finančne in gospodarske krize. Dokler sta se na ključnih trgih še cedila (finančni) med in mleko, je bilo namreč nesorazmerno doseženo povečanje premoženja celo izkaz posameznikove poslovne uspešnosti. A z nastopom krize leta 2008 se je to spremenilo in posledično sta se (tudi pri nas) politika in pravna stroka pričeli pospešeno ukvarjati s tem problemom. Zapleti so bili seveda neizbežni, saj se OPNI kot "mešani" pravni institut nahaja tik ob razpotju (vsaj) kaznovalnega in civilnega prava. Kazenski postopki, zlasti seveda tisti, ki so povezani z gospodarsko kriminaliteto, so zaradi svoje inherentne kompleksnosti pač pregovorno dolgotrajni. Premoženje, zlasti tisto bolj likvidne narave, pa v času, ko je za prenos finančnih sredstev z enega dela sveta na drugega potrebnih zgolj par klikov, utegne zelo hitro "smukniti" v kako tujo jurisdikcijo, ki ni preveč naklonjena razkrivanju podatkov o tovrstnih prenosih, kaj šele njihovemu povračilu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Izločitev sodnika in videz nepristranskosti sodišča

Zoran Skubic, 6.5.2020

Sodišča

Zoran Skubic, Pravna praksa, 17-18/2020"Ne glede na to, da je sodba morda res pravična in nepristranska, mora biti to tudi navzven jasno razvidno. Ni [namreč] dovolj, da sodišče pravično odloči, ampak mora biti odločitev sodišča tudi dojeta kot pravična." Ta zapis iz nedavnega sklepa Vrhovnega sodišča RS je povzetek - in v nadaljevanju parafraza - vodilne misli odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (Sodišča) v zadevi Kinský, in sicer da je eden ključnih elementov moderne pravice do poštenega sojenja, ki jo varujejo določbe iz prvega odstavka 6. člena Konvencije (EKČP), ravno videz nepristranskosti sodišča. Tega po stališču Sodišča ne sme omajati prav noben zunanji vpliv, še posebej pa ne v primeru, da ga - kot je bil to primer v zadevi Kinský- spremlja mestoma precej brezobzirna kritika zlasti nosilcev izvršilne veje oblasti. Kaj pa ko se obtožencu pripeti, da ga v dveh ločenih kazenskih postopkih (ob)sodi senat, v katerem sodeluje isti sodnik? Ali že to dejstvo samo po sebi pomeni, da videza nepristranosti sodišča več ni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Nedogovorjena sprememba izvorne kode računalniškega programa je kršitev pogodbenih obveznosti

Zoran Skubic, 19.3.2020

Obligacije, Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 11/2020Živimo v vse bolj digitaliziranem svetu, ki ga zlasti na področju prava pestijo "stare" meje, aksiomi in prepričanja. Ti niso več kos novim izzivom, ki v bistvenem izvirajo iz zgoraj omenjenega dejstva. Računalniška koda je postala svetovna lingua franca, ki jo posvečeni razumejo enako vsepovsod, kar pa za pravo žal ne velja. Pravo je namreč izrazito teritorialno, in to tudi, ko gre za tako "osnovna" vprašanja, kot je na primer področje civilne odgovornosti. Prav to dejstvo se je izkazalo kot še posebej pereče pri nedavni presoji Sodišča (EU) v francoskem primeru, kjer je šlo za pogodbeno kršitev, ki jo je zagrešila ena od pogodbenih strank s tem, da je nepooblaščeno posegla v izvorno programsko kodo. A ker francosko civilno pravo ne dovoli kumulacije zahtevkov iz naslova kršitve pogodbe z zahtevki, ki izvirajo iz civilnega delikta, je moralo Sodišče podati presojo tega vprašanja tako z vidika ureditve Direktive 2004/48 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine kot tudi Direktive 2009/24 o pravnem varstvu računalniških programov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Spremenjena interpretacija prepovedi skupinskega izgona, ne pa prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja

Bardutzky Samo, Samobor Ana, 12.3.2020

Varstvo človekovih pravic, Tujci

dr. Samo Bardutzky, Ana Samobor, Pravna praksa, 10/2020Sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi N. D. in N. T. proti Španiji, št. 8675/15 in 8697/15, z dne 13. februarja 2020, da Španija ni kršila Protokola št. 4 k EKČP, ki je spremenil odločitev Senata z dne 3. oktobra 2017, je bila v mednarodni akademski skupnosti sprejeta večinoma kritično, v Sloveniji pa se je del politike nanjo odzval tudi s pobudami za zaostritev zakonodaje, ki ureja migracije in nadzor mej. Poleg tega so se pojavila tudi vprašanja, ali ne pomeni ta odločitev strasbourškega sodišča, da je Ustavno sodišče RS odločilo napačno, ko je septembra 2019 razveljavilo del 10.b člena Zakona o tujcih. Vendar pa je do tovrstnih zaključkov mogoče priti le, če spregledamo, kakšna stališča je ESČP v sodbi v resnici zavzelo, spremenilo ali ohranilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Zbiranje osebnih podatkov o lastnikih predplačniških SIM kartic

Zoran Skubic, 5.3.2020

Varstvo človekovih pravic, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Pravica do zasebnosti je v današnjem digitaliziranem svetu tudi zaradi našega lahkomiselnega in nepremišljenega obnašanja na spletu vse bolj "na udaru". Vse od nesrečnih dogodkov septembra leta 2001 pa je naša zasebnost še pod dodatnim mikroskopom takih ali drugačnih varnostnih služb. Tako niti ne čudi, da se o nas zbira vedno več podatkov, pogosto tudi "na zalogo". V času, ko skoraj ni več moč najti osebe, ki ne bi imela takih ali drugačnih mobilnih naprav, (primarno) namenjenih brezžični telefonski komunikaciji, pa so nacionalni represivni organi pogosto v zadregi, kako izvajati nadzor tudi nad tistim segmentom uporabnikov mobilne telefonije, ki za opravljanje tovrstnih komunikacijskih potreb uporabljajo predplačniške pakete. Ti že po svoji naravi uporabnikom zagotavljajo precej večjo anonimnost, kar pa nacionalnim zakonodajalcem ni po godu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Dostopanje do zdravstvenih podatkov

Sonja Strle, 5.3.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 8-9/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil z vprašanjem glede pravice posameznika, čigar zdravstveni podatki se obdelujejo, do informacije o vpogledih v njegove osebne podatke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odgovor na objavljeno Izjavo Sodnega sveta v zvezi z nekaterimi medijskimi objavami o postopku oblikovanja mnenja za kandidate za Splošno sodišče EU

dr. Saša Sever, 20.2.2020

Sodišča, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Saša Sever, Pravna praksa, 7/2020Na to izjavo sem se primoran odzvati in pojasniti svoje ozadje tega za Sodni svet in Republiko Slovenijo nedostojnega postopka izbire kandidatov za sodnike Splošnega sodišča EU (SSEU). Izjava Sodnega sveta vsebuje, kar se mene tiče, povsem nepreverjeno in neresnično navedbo, da sem v medijih brez argumentov širil dvome o zakonitosti in pravilnosti postopka izbire sodnika SSEU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odškodninska odgovornost nezakonitih kartelov in poraba javnih sredstev

Zoran Skubic, 20.2.2020

Obligacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7/2020Temelj EU je skupni trg, bistvene predpostavke za njegov obstoj in delovanje v praksi pa sta - poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala - varstvo potrošnikov ter spoštovanje svobodne in poštene konkurence na trgu. Nedovoljeno kartelno določanje cen nedvomno izkrivlja konkurenco na relevantnem trgu, in sicer ne zgolj neposredno, tj. med udeleženci kartela, marveč tudi posredno povzroča dvig cen pri ostalih konkurentih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odpoved odpravnini v poravnavi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.2.2020

Obligacije, Civilni sodni postopki

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 7/2020Delodajalec je delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odpravnine mu ni izplačal. Delavec je vložil tožbo in vtožuje nezakonitost odpovedi ter terja plačilo odpravnine. • Ali se delavec in delodajalec na poravnalnem naroku lahko dogovorita za nižje izplačilo odpravnine, kot gre delavcu po zakonu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Ponovno o posegih izvršilne in zakonodajne veje oblasti v poljsko pravosodje

Zoran Skubic, 13.2.2020

Sodišča

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2020Vsak poseg drugih dveh vej oblasti v delo, predvsem pa delovanje ter dejansko izvrševanje pristojnosti neodvisne in samostojne sodne veje oblasti, je v demokratični družbi, ki naj bi bila utemeljena na vladavini prava, vedno razlog za skrb. Bridke in nedavne zgodovinske izkušnje nas učijo, da se je dokončni razkroj pravne države, s tem pa tudi organiziranega sistema varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pogosto pričel prav s pojavom tako ali drugače državno sponzoriranega sankcioniranja domnevno "neposlušnih" sodnikov in tožilcev. Ta lahko ima namreč izrazito mnogotere pojavne oblike, od prisilnega upokojevanja "prestarih" pravosodnih funkcionarjev pa vse do posebej prirejenih oblik disciplinskih postopkov, praviloma pod krinko populistične krilatice za "večjo učinkovitost in pravičnost". Pozornost so zato pritegnili nedavni ukrepi madžarskega, predvsem pa poljskega zakonodajalca, ki pod krinko takšne ali drugačne "lustracije" izvaja posege v tamkajšnjo sodno oblast. Pred kratkim je bil ponovno "na tnalu" Sodišča (EU) eden tovrstnih ukrepov. Šlo je za novo, tj. bolj "pravično" ureditev obravnavanja pritožb zoper "prisilno" upokojitev vrhovnih sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Obveščanje etažnih lastnikov o izidu glasovanja

Sonja Strle, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Sonja Strle, Pravna praksa, 6/2020Informacijski pooblaščenec (IP) je v opisanem primeru obravnaval vprašanje, ali so etažni lastniki upravičeni do obvestila o izidu glasovanja, tako da se sestavi poimenski seznam, na katerem je navedeno, kako je posamezni etažni lastnik glasoval.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Dopustno zaračunavanje ogrevanja skupnih prostorov v etažni lastnini

Zoran Skubic, 6.2.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Zoran Skubic, Pravna praksa, 5/2020Etažna lastnina kot pravni institut, ki ga v našem prostoru poznamo že vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja, Slovencem še vedno povzroča kar precej preglavic, zlasti v praksi. Težave z določitvijo in (so)uporabo tovrstne lastnine pa ne pestijo le slovenskega, temveč tudi druge pravne sisteme, na primer bolgarskega. Sodišče (EU) je pred kratkim presojalo več vprašanj, ki so se nanašala na pravično razdelitev stroškov ogrevanja skupnih prostorov v okviru etažne lastnine, in sicer z vidika Direktive 2011/83 o pravicah potrošnikov ter direktiv 2006/32 in 2012/27 o energetski učinkovitosti. Je torej v skladu s področnim pravom EU nacionalna ureditev, ki določa, da morajo etažni lastniki zgradb v etažni lastnini, oskrbovani iz omrežja za daljinsko ogrevanje, prispevati k plačilu stroškov ogrevanja, čeprav ga ti v svojih stanovanjih nato dejansko ne uporabljajo? In nadalje, ali je v luči direktiv 2006/32 in 2012/27, ki države članice zavezujeta, da obračun energije za končne odjemalce odmerjajo "na podlagi dejanske porabe", dopustna ureditev, ki določa, da se del teh stroškov med etažnimi lastniki deli glede na kriterij ogrevane prostornine svojih stanovanj?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Zavarovalnica in preprečevanje pranja denarja

Sonja Strle, 30.1.2020

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2020Pobudnik (zavarovalnica) se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem, ali sme ažurirati podatke o strankah s poizvedbo v Centralnem registru prebivalstva (CRP). Zato je IP presojal, ali določba četrtega odstavka 49. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) predstavlja ustrezno zakonsko pravno podlago po drugem odstavku 23. člena Zakona o centralnem registru prebivalstva (ZCRP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Tajno sojenje v kazenskem postopku ni nujno v nasprotju z EKČP

Zoran Skubic, 23.1.2020

Kazenski postopek, Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2020Javnost sojenja, sploh pa v kazenskih postopkih, je nedvomno ena od temeljnih civilizacijskih pridobitev, in kot taka je zapisana tudi v 24. členu Ustave, a z dostavkom, da izjeme od tega načela določa zakon. Tudi prvi odstavek 6. člena (Evropske) Konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) dopušča določene izjeme od načelne zapovedi javnosti sojenja, in sicer v primerih, ko "je to v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, pa tudi tedaj, kadar bi po mnenju sodišča zaradi posebnih okoliščin javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Vročanje odločb o storjenem prekršku domnevnemu kršitelju v drugi državi članici

Zoran Skubic, 23.1.2020

Prekrški

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2020Prekrški so hočeš nočeš področje prava, s katerim se v vsakdanjem življenju daleč najbolj pogosto srečamo, pa naj bo to doma ali pa v tujini, sploh pa na cestah. Na to nesporno dejstvo seveda ni neobčutljivo niti pravo EU, vsaj odkar se je z Okvirnim sklepom 2005/214/PNZ (OS) področje uporabe načela vzajemnega priznavanja razširilo tudi na globe in denarne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Prva sodobna evropska zakonodaja o civilnopravnih posledicah kriptožetonov

dr. Jorg Sladič, 16.1.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi, CIVILNO PRAVO

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 1-2/2020Kriptovalute niso ne denar, ne stvari, ne terjatve, ne vrednostni papirji, nekatere vrste kriptožetonov pa so lahko terjatve in celo vrednostni papirji. Poslovna praksa pa uporablja kriptovalute in kriptožetone. Namen uporabe takih investicijskih možnosti je seveda izogibanje rigidnim regulatornim zahtevam emisij vrednostnih papirjev v EU. Zakonodajalci v Evropi začenjajo upoštevati pojav kriptožetonov. V Evropskem gospodarskem prostoru (EU + Islandija, Norveška in Liechtenstein) je liechtensteinski zakonodajalec 3. oktobra 2019 sprejel Zakon o kriptožetonih in ponudnikih varnih tehnologij, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2020.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Biometrija pri bančnih komitentih

Sonja Strle, 16.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Plačilni promet

Sonja Strle, Pravna praksa, 1-2/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil glede zakonskega okvira pri uporabi inovativnega plačilnega sistema, ki pri verifikaciji identitete strank temelji na obrazni biometriki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Prenos avtorskih pravic izvajalca na nacionalni arhiv brez izrecnega dovoljenja njegovih pravnih naslednikov

Zoran Skubic, 19.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Kolizija med avtorskim pravom, ki ščiti (tudi) materialne pravice ustvarjalcev in omejeno tudi njihovih pravnih naslednikov, ter pravico javnosti, da ima po določenem času dostop do njihovih del kot (arhivskega) javnega dobra, je stara skoraj toliko kot varstvo avtorske pravice. Kultura pač stane, in če ustvarjalcem a priori ne omogoča vsaj določene materialne koristi, marsikateri avtor ne bi ustvarjal oziroma bi ustvarjal dosti manj. Kar zadeva navezne pravice ustvarjalčevih pravnih naslednikov, pa so te v predmetnem okviru ožje, a vseeno ne neupoštevne. Tehtanje njihovih pravic je v primeru kolizije s pravico do dostopa do avtorskega dela v arhivske namene precej težje, kar je nedavno tega ugotovilo tudi Sodišče (EU). V obravnavi je imelo na videz precej enostavno vprašanje: Ali je v skladu z Direktivo 2001/29 nacionalna ureditev, ki določa domnevo, da je izvajalec določenega dela javni (arhivski) ustanovi, ki ji je bila dodeljena naloga ohranjanja avdiovizualnih posnetkov, dovolil, da ta objavi in po potrebi izkorišča to delo na podlagi domnevanega prenosa njegovih avtorskih pravic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Krediti v švicarskih frankih po ustalitvi sodne prakse pred Vrhovnim sodiščem

dr. Jorg Sladič, 19.12.2019

Obligacije, TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 49-50/2019Zdelo se je, da je problematika kreditov v švicarskih frankih v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS v Sloveniji dokončno razrešena, a se sodna praksa še naprej ukvarja s tem vprašanjem. Zakaj? Avstrijski teoretiki so jasno zapisali, da gre za omejitve pri razdelitvi omejenih virov dobrin, ki ne temeljijo na prepričanjih, ampak na naravi stvari. Zato se pojavljajo hudi - tudi ideološki - konflikti glede razdelitve. V drugi polovici leta 2018 in v prvi polovici leta 2019 je Višje sodišče v Ljubljani odločalo v več zadevah in zavzelo zanimiva stališča glede pojasnilne dolžnosti banke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Oblastna omejitev višine tržnih najemnin ni v neskladju z nemško ustavo

Zoran Skubic, 19.12.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Novembra se je končala javna razprava o osnutku Stanovanjskega zakona (SZ-2). Največ odzivov javnosti je zagotovo doživela predlagana ukinitev neprofitne najemnine. Na njeno mesto naj bi stopila stroškovna najemnina, tj. najemnina, ki se bo vsako leto na novo izračunavala na podlagi stroškovne vrednosti stanovanja in letne stopnje najemnine. Malce manj odmeva pa je doživela omejitev višine (višanja) tržnih najemnin, ki je po enem letu ne bo možno višati za več kot 10 odstotkov, v treh letih pa ne več kot za 15 odstotkov. Tovrstna omejitev glede višanja najemnine naj bi veljala tudi v primerih zaporednih najemov za določen čas. Nekateri so tej spremembi a prori nasprotovali, češ da gre za nedopusten in neustaven poseg tako v lastninsko pravico kot tudi (pogodbeno) svobodo urejanja medsebojnih obligacijskih razmerij. Toda ali bi bila vseeno pravno dopustna še bolj skrajna oblastna omejitev višine najemnin? Prav to je vprašanje, na katero je nedavno tega odgovorilo nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht; BVerfG), in sicer - pritrdilno ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Pobot regresa

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.12.2019

Delovna razmerja, Obligacije

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 48/2019Delavci so pri delodajalcu kupili njegove izdelke s popustom, nato pa so podali pobotno izjavo na pobot regresa za letni dopust. • Delodajalec sprašuje, ali je možen le pobot plače ali tudi drugih prejemkov iz delovnega razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Potrošniška prodaja po Direktivah 2019/770 in 2019/771

dr. Jorg Sladič, 5.12.2019

TRGOVINA, Obligacije

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 47/2019Slovenski zakonodajalec za razliko od nemškega, madžarskega in češkega ter celo deloma hrvaškega ni znal vdelati evropskega sistema varstva potrošnikov v OZ, pa čeprav OZ ne vsebuje bistveno drugačne ureditve. So pa razlike v posameznih vprašanjih. Po novih direktivah 2019/770 in 2019/771 se jamčevanje ne razlikuje bistveno od sistema po Direktivi 1999/44. Prišlo pa je do razvoja in dopolnitev, ki bodo prikazani v tem članku.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 19 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(13) 48(4) 47(13) 46(4)
45(3) 45-46(3) 44(7) 43(4)
42-43(4) 41(4) 41-42(4) 40(1)
40-41(3) 39(3) 39-40(9) 38(10)
38-39(2) 37(9) 36(5) 36-37(2)
35(9) 34(9) 34-35(5) 33(6)
33-34(2) 32(5) 32-33(1) 31(1)
31-32(5) 30-31(2) 29(2) 29-30(3)
28(7) 28-29(4) 27(7) 26(7)
26-27(1) 25(5) 25-26(1) 24(4)
24-25(3) 23(12) 23-24(1) 22(6)
22-23(3) 21(5) 21-22(3) 20(4)
Več...

Leto objave

2020(20) 2019(57) 2018(34) 2017(18)
2016(10) 2015(21) 2014(15) 2013(23)
2012(11) 2011(17) 2010(14) 2009(15)
2008(14) 2007(27) 2006(13) 2005(10)
2004(15) 2003(10) 2002(13) 2001(22)
2000(3) 1999(6) 1998(11) 1997(9)
1996(14) 1995(9) 1994(8) 1993(2)
1992(7) 1991(6)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov