O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 177)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Težave pri izvajanju vzgojnega ukrepa oddaje v zavod za usposabljanje

Ivan Šelih, 11.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Ivan Šelih, Pravna praksa, 15/2019Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj se po postopku in pogojih, ki jih določa zakon, izreče kazen ali pa se zanje uporabi katerega od vzgojnih ukrepov. Mednje spada tudi oddaja v zavod za usposabljanje, ki se sicer v praksi izreče le redko, pa vendar je Varuh človekovih pravic RS (Varuh) že večkrat opozoril na težave pri njegovem izvajanju. Z njimi se je ponovno srečal letos ob primeru mladoletnika, ki mu je sodišče ta ukrep izreko namesto ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Zato verjamemo, da so lahko naše ugotovitve in predlogi zanimivi tudi širši strokovni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Aktualna vprašanja inteligentnih prometnih sistemov

Marcel Hajd, 11.4.2019

TRGOVINA, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Marcel Hajd, Pravna praksa, 15/2019Razvoj inteligentnih prometnih sistemov je odgovor na potrebe družbe po vzpostavitvi trajnostnih in vzdržnih modelov prevoza. V grobem lahko inteligentne prometne sisteme razdelimo v štiri glavne kategorije: deljeno mobilnost (ang. shared mobility), avtomatizirano mobilnost (ang. automated mobility) in elektromobilnost (ang. electric mobility). Zadnja kategorija, integrirana mobilnost (ang. integrated mobility, mobility-as-a-service), predstavlja kombinacijo prej naštetih oblik ter njihovo vključitev v javno prometno infrastrukturo. S prispevkom želim izpostaviti nekatera odprta pravna vprašanja, povezana s posameznimi oblikami inteligentnih prometnih sistemov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Varstvo osebnih podatkov in popolna transparentnost javne uprave

Tim Horvat, 11.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Tim Horvat, Pravna praksa, 15/2019Italijansko Ustavno sodišče je nedavno tehtalo med varstvom osebnih podatkov javnih funkcionarjev in njihovo objavo zaradi transparentnosti in boja proti korupciji. Ob tem je mimogrede omililo svojo doktrino "dvojne preliminarnosti", ki sodniku nalaga, da v primeru, ko je zakonska določba hkrati v neskladju z Ustavo in pravom EU, najprej zahteva presojo ustavnosti, šele potem pa lahko vloži predlog za predhodno odločanje na Sodišče EU (SEU), in še to zgolj po opravljeni presoji ustavnosti, če je določba neskladna s pravom EU iz kakšnega drugega razloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Vozovnica za vlak

Sonja Strle, 11.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 15/2019Pobudnik je v italijanski poslovalnici kupil vozovnico za vlak. Med vožnjo z vlakom je kontrolor ob pregledu vozovnice presodil, da ta ni veljavna, zaradi česar je od pobudnika zahteval plačilo globe in izročitev osebnega dokumenta, s katerega si je izpisal osebne podatke. Obenem pa pobudnik ni prejel potrdila, da so s plačilom globe osebni podatki izbrisani. Na informacijskega pooblaščenca (IP) se je zato obrnil z vprašanjem glede dopustnosti takega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Stvarna pristojnost specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah

mag. Andreja Sedej Grčar, 11.4.2019

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 15/2019Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-I) je bil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani ustanovljen Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala (v nadaljevanju: specializirani oddelek). V tedaj veljavnem 40.a členu je bila določena pristojnost oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J) je 40.a člen spremenil tako, da je določil stvarno pristojnost okrožnih sodišč za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj, kjer obtožni akt vloži Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

O zasebnosti v steklenih hišah: ali je biti opazovan imisija

dr. Vesna Bergant Rakočević, 11.4.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 15/2019Marca letos se je na londonskem višjem sodišču (High Court) po približno dveh letih sojenja končal izjemno zanimiv primer glede varstva zasebnosti. Svetovno znana galerija Tate Modern se je po sodbi sodnika Justica Manna uspešno ubranila pred tožbo štirih lastnikov stanovanj sosednje stolpnice na južnem bregu reke Temze, imenovane Neo Bankside.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Izzivi novih pravnih institutov v družinski zakonodaji

Sonja Kralj, 11.4.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Sonja Kralj, Pravna praksa, 15/2019Letošnje leto prinaša nekaj zakonskih sprememb, ki bodo olajšale življenje in predvsem odprle možnosti, da zakonci, zunajzakonski pari in pari v istospolnih partnerskih skupnostih svoje pravice uresničujejo na lažji, dostopnejši in varnejši način. Dne 29. januarja 2019 sta se v Sloveniji pri
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Pravo kot robotski sesalnik v družbi

Jakob Demšar, 11.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jakob Demšar, Pravna praksa, 15/2019Mnogo let, ki sem jih preživel kot preiskovalec in preganjalec mnogoterih kriminalnih dejanj, sem se spraševal o smotrnosti svojega dela. Predvsem takrat, ko smo se skupaj s tožilci mučili s pravno kvalifikacijo dejanj, ki jih je pokojna generalna tožilka Zdenka Cerar poimenovala kot kaznivo dejanje velike svinjarije. In takih svinjarij je tudi zaradi nedorečenosti pravnih predpisov in nesposobnosti raznih državnih organov, vključno s sodišči, vedno več. Morda smo si državljani z vsemi izčrpanimi bankami in hranilnicami, kriminalnimi združbami in goljufivimi prodajami zemljišč in podjetij do konca zabarikadirali življenjsko obzorje. Mogoče že samo zaradi svinjarij, po katerih vsakodnevno gazimo, ne vidimo več ničesar drugega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

O (ne)učinkovitosti kazenskega postopka skozi oči razpravljajočega sodnika

Tomaž Bromše, 11.4.2019

Kazenski postopek, Sodišča

Tomaž Bromše, Pravna praksa, 15/2019V času pisanja tega članka je bil v Državnem zboru sprejet predlog še ene novele Zakona o kazenskem postopku. Vendarle pa zgolj ta izboljšava zastarelega orodja po mojem mnenju še ne bo pripomogla k temu, da bi se preobremenjeno kolesje kazenskega pravosodja pognalo tako hitro, kot to pričakujejo njeni udeleženci in javnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Dovoljeno fotokopiranje strokovne knjige

dr. Nana Weber, 11.4.2019

Intelektualna lastnina

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 15/2019Za lastne potrebe bi rada prefotokopirala del strokovne knjige slovenskega avtorja, ki je izšla pri slovenski založbi. Knjiga sicer še ni razprodana. • Kolikšen del (v straneh ali odstotkih ali poglavjih) se lahko fotokopira, da ne bom sama ali fotokopirnica, kjer nameravam to narediti, v prekršku? • Ali so pravila kaj drugačna za razprodane knjige?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Izvrševanje sodbe v zadevi Ališić

Tadeja Novinc, 19.4.2018

Človekove pravice, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Tadeja Novinc, Pravna praksa, 15/2018Od sprejetja pilotne sodbe v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji (sodba Ališić) so minila že skoraj štiri leta. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je s sodbo Ališić Republiki Sloveniji (RS) naložilo, da mora v enem letu sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno s spremembo zakonodaje, da bodo lahko pritožnika in vse druge osebe, ki so v enakem položaju, dobili izplačane stare devizne vloge pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli take vloge v domačih podružnicah Ljubljanske banke (LB). RS je 22. junija 2015 sprejela Zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (ZNISESČP), pristojni organ za izvrševanje sheme, tj. Sklad RS za nasledstvo (sklad), pa je uradno začel s postopki verifikacije 1. decembra 2015. ZNISESČP je za vložitev zahtevkov določil rok, ki se je iztekel 31. decembra 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Potrebna skrbnost strank v pravdnem postopku pred in po sprejetju novele ZPP-E

dr. Urška Tadina, 19.4.2018

Civilni sodni postopki

dr. Urška Tadina, Pravna praksa, 15/2018Sodobne procesnopravne razprave v zadnjem času vse več pozornosti namenjajo ravnanju strank v postopku oziroma njihovi izkazani potrebni skrbnosti. Pomembnost problematike med drugim potrjuje njena povezava z razpravnim načelom, po katerem je dolžnost strank, da v postopku prvenstveno same zatrjujejo relevantna dejstva in predložijo oziroma predlagajo za njihovo dokazovanje ustrezne dokaze. Izkazana potrebna skrbnost strank postane pogosto aktualna tudi takrat, ko se v postopku postavi vprašanje dolžne, koristne ali celo nujne aktivne vloge sodnika v okviru izvrševanja njegove razjasnjevalne oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Lex certa je tudi lex distincta

Avtor ni naveden, 19.4.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2018Prvi odstavek 243. člena Kazenskega zakonika ni bil v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Nekateri ustavnopravni vidiki ureditve pravniškega državnega izpita (3. del)

Luka Vlačić, 19.4.2018

Sodišča

Luka Vlačić, Pravna praksa, 15/2018V povezavi z očitkom o posegu v pravico do proste izbire zaposlitve je Ustavno sodišče (v nadaljevanju US) v 15. točki sklepa v zadevi U-I-174/10-11, Up-944/10-7 najprej povzelo, da je pobudnica menila, da "zahteva izpodbijane določbe, da se sodniški pripravnik zaveže k sklenitvi ponujenega delovnega razmerja pod pretnjo vrnitve vseh prejetih plač v primeru, da ponudbe ne sprejme, pomeni protiustavno omejitev proste izbire zaposlitve iz drugega odstavka 49. člena Ustave".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Pravično nadomestilo za privatno in drugo lastno reproduciranje

mag. Ingrid Kovšca Pušenjak, 19.4.2018

Intelektualna lastnina

mag. Ingrid Kovšca-Pušenjak, Pravna praksa, 15/2018Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) v 37. členu določa pravico avtorja do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje in za fotokopiranje svojega dela, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. člena tega zakona. Ta člen dovoljuje, da se avtorska dela za lastno uporabo reproducirajo in fotokopirajo v manjšem obsegu (do tri primerke, omejen obseg knjige itd.) brez posebnega dovoljenja avtorja. To pomeni, da je takšno reproduciranje in fotokopiranje dopustno, pri čemer pa morajo avtorji za takšno uporabo njihovih avtorskih del dobiti pravično nadomestilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Obdelava osebnih podatkov s soglasjem ali brez

Vanja Maček, 19.4.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Vanja Maček, Pravna praksa, 15/2018V postopku o prekršku lahko storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja ne more plačati globe in stroškov postopka, na podlagi prvega odstavka 19.a člena Zakona o prekrških (ZP-1) predlaga, da sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Sodišče predlagatelju odobri vlogo pod enakimi pogoji, kot če bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Pri ugotavljanju materialnega pogoja iz drugega odstavka 19.a člena ZP-1 sodišče na podlagi tretjega odstavka 202.c člena ZP-1 smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Pri tem do zbirk podatkov, ki so potrebni za ugotavljanje tega pogoja, dostopa pod pogoji iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Zbrane podatke lahko sodišče obdeluje za potrebe postopka nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Sodišče torej v tem primeru obdeluje osebne podatke storilca in njegovih družinskih članov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Osebni podatki in objava podatkov in sporočil na spletni strani AJPES za objave po ZGD-1

Jelka Lugarič, 13.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 15/2017V prvem odstavku 11. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je določeno, da če zakon določa dolžnost objave posameznih podatkov ali sporočil družbe, se objavijo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve za objave po Zakonu o gospodarskih družbah, če zakon ne določa drugače, ter da če akt o ustanovitvi določa, da je treba objaviti posamezne podatke ali sporočila družbe, se objavijo na spletni strani AJPES ali v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije, ali tako, kot določa ta zakon. V tem prispevku se bom osredotočila na vprašanje dopustnosti objave osebnih podatkov v sporočilih, objavljenih na spletni strani AJPES kot objave po ZGD-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Prstni odtis za vstop v zbornico

Matej Vošner, 13.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 15/2017Ali lahko osnovna šola ob strinjanju zaposlenih uvede biometrijske ukrepe s postavitvijo vrat pred vhodom v zbornico, ki se odpirajo na prstni odtis, z namenom, da se zaposleni izognejo nenehnemu odklepanju vrat in skrbi za ključe?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Listine in korespondenca EU v nacionalnih kazenskih postopkih

dr. Jorg Sladič, 13.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazenski postopek

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 15/2017V časniku Finance je bila 24. marca 2017 objavljena odredba o preiskavi Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki se nanaša na problematiko, o kateri sem že pisal v PP. Zaradi tiskarskega škrata so iz članka, ki je bil objavljen v Pravni praksi, izpadli najbolj pomembni citati s sodno prakso, iz katere izhaja, da se lahko listine institucij EU uporabijo v nacionalnih kazenskih postopkih na vseh stopnjah. Namen tega članka je nadaljevati razpravo in pokazati, da na podlagi sodne prakse Sodišča EU uporaba arhivov in listin EU v nacionalnih kazenskih postopkih ni prepovedana in da Protokol št. 7 k PDEU in PEU o privilegijih in imunitetah EU ne zagotavlja absolutne imunitete, kar pomeni, da se lahko listine uporabljajo v kazenskih postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Odškodninska odgovornost člana uprave družbe - splošna odškodninska odgovornost

Avtor ni naveden, 13.4.2017

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2017Če gre za zahtevek po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti, potem posebnosti, ki jih ureja ZFPPod, ne smejo lajšati oškodovančevega procesnega bremena, ki mu ga nalagajo splošna pravila ter s tem oteževati položaja domnevno odgovorne osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Med tnalom in nakovalom: dopustnost odpovedi pogodbe o najemu poslovnega prostora za določen čas

Primec Jan, Kamenčić Ermina, 13.4.2017

Obligacije

Jan Primec, Ermina Kamenčić, Pravna praksa, 15/2017Najemno pogodbo za poslovne prostore ureja Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP), ki je v veljavi že od leta 1974. V želji po večji pravni varnosti ZPSPP restriktivno ureja možnosti prenehanja najemnih pogodb, tako tistih, sklenjenih za nedoločen čas, kot tistih za določen čas. Ob današnjem hitrem tempu gospodarskega življenja se veljavna ureditev kaže kot preveč toga in v pravnem prometu nemalokrat povzroča nevšečnosti. Prispevek obravnava možnost odpovedi pogodbe o najemu poslovnih prostorov za določen čas. ZPSPP namreč izrecno ureja zgolj odpoved najemne pogodbe za nedoločen čas, zato je morala praznino glede odpovedi najemnih pogodb za določen čas zapolniti sodna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Spremembe Zakona o pravdnem postopku v zvezi s postopkom za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča

Vanja Maček, 13.4.2017

Civilni sodni postopki

Vanja Maček, Pravna praksa, 15/2017Postopek za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na podlagi Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) je poseben postopek, v katerem se urejajo razmerja med udeleženci postopka, ki so pridobitelji posameznega dela stavbe, na eni strani in zemljiškoknjižnimi lastniki nepremičnine na drugi. V postopku so udeležene tudi druge osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, ter v postopkih za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi tudi upravnik stavbe kot zakoniti zastopnik vseh lastnikov takšne stavbe in občina, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče. Ureditev razmerij v tem postopku je v javnem interesu. V postopku se primarno uporablja ZVEtL, pri čemer zakon sam napotuje na subsidiarno uporabo Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ki pa v 37. členu določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku. Na podlagi navedenega bo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) vplival tudi na postopke, ki se obravnavajo po ZVEtL. V nadaljevanju bom predstavila nekaj teh sprememb, ki jih prinaša ZPP-E.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Alibaba in problematika varstva znamk

Kevin Rihtar, 14.4.2016

Intelektualna lastnina

Kevin Rihtar, Pravna praksa, 15/2016Ob razmahu elektronskega poslovanja, zlasti spletnih trgovin, se postavlja vprašanje, kako obstoječi mehanizmi omogočajo učinkovito varstvo znamk in onemogočajo prodajo ponaredkov, predvsem prek upravljavcev spletnih trgov, kot je spletni velikan Alibaba. Kombinacija preproste čezmejne prodaje s klikom na gumb, razmeroma visoke možnosti anonimnosti in sistema prava znamk kot dela prava intelektualne lastnine, ki je bil vzpostavljen daleč pred tako obsežno digitalizacijo, je lahko formula za postopno degradacijo funkcije znamke. Zgolj zanašanje na upravnopravno preprečevanje prodaje ponaredkov, na primer v okviru carinskih postopkov, se kaže za nezadostno. Uspešno zavarovanje znamke bo tako nujno temeljilo na samoiniciativnosti njenega nosilca - nauk, ki je uporaben tako za zagonska podjetja kot tudi za mednarodne korporacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Odvetniška zasebnost

dr. Ciril Ribičič, 14.4.2016

Odvetništvo in notariat

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 15/2016Ustavno sodišče je 21. januarja 2016 sprejelo odločbo, ki jo lahko brez zadržkov uvrstim med veličastne. Mislim na odločbo v zadevah št. U-I-115/14 in Up-218/14, ki se nanaša na preiskave odvetniških pisarn, stanovanj, avtomobilov in računalnikov. Upanje, da se utegne to zgoditi, mi je vzbudila že odločna začasna odredba, s katero je Ustavno sodišče soglasno in ne da bi pobudniki to zahtevali, zadržalo izvrševanje odredb o preiskavah treh odvetniških pisarn. Določilo je tudi način izvršitve svoje začasne odredbe in rok dveh dni, da se odpečateni nosilci elektronskih podatkov ponovno zapečatijo, morebitne kopije pa se morajo nemudoma uničiti. Kljub temu me je končni rezultat (pozitivno) presenetil. Zakaj? Zato, ker je v preteklosti Ustavno sodišče pokazalo kaj malo razumevanja za specifičen ustavni položaj odvetnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Meje zaščite besedne znamke Skupnosti "Winnetou"

Zoran Skubic, 14.4.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2016Karl May resda nikoli ni obiskal Divjega zahoda, je pa o njem izdatno in zelo doživeto pisal. Domišljija pač ne pozna meja. In prav slednji se lahko zahvalimo za nastanek mitskega - pa čeprav popolnoma izmišljenega - apaškega poglavarja Winnetouja (slov. tudi Vinetou), ki je poleg knjig postal še prepoznaven junak tako filmov kot tudi gledaliških in radijskih predstav. Prepoznavnost njegovega lika je šla včasih tako daleč, da so ga marsikje - tudi pri nas in v naši takratni okolici - pojmovali kot arhetipskega "Indijanca" z Divjega zahoda. Toda kdaj postane tak prepoznaven arhetip - generik? Gre za vprašanje, ki ni zgolj akademsko teoretično. Generične stvari namreč že po naravi stvari uživajo nižje pravno varstvo kot pa species. In nikjer to ni bolj jasno razvidno kot na področju prava varstva intelektualne lastnine, na katero spada tudi besedna znamka Skupnosti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 15

Leto objave

2019(10) 2018(6) 2017(6) 2016(6)
2015(9) 2014(7) 2013(9) 2012(6)
2010(9) 2009(10) 2008(13) 2007(13)
2001(4) 1999(7) 1996(17) 1995(9)
1994(5) 1993(5) 1992(12) 1991(14)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČD Đ EF G H I J K L M N OP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov