O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 34
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 837)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Nekaj misli ob noveli ZKP-N

dr. Saša Kmet, 11.7.2019

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 27/2019Poletno in (pred)dopustniško obdobje je, zlasti na manjših sodiščih, čas prijetnega miru, v katerem se utrne kakšen trenutek tudi za (sicer pomembna) opravila, za katera v hektiki "običajnega" delovnika ni pravih priložnosti. Podpisani sem se v produktivni spokojnosti lotil motrenja sprejete novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki bo z izjemo spremenjene ureditve t. i. prikritih preiskovalnih ukrepov stopila v uporabo to jesen. Med javno razpravo o štirinajsti noveli ZKP sem tudi sam pristojnemu ministrstvu poslal dva skromna predloga sprememb, ki sem ju na podlagi praktičnih izkušenj kazenskega sodnika prve stopnje (in razgovorov s kolegi) ocenil za koristni, smiselni in smotrni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Poplava predpisanih prekrškov v energetiki

Domen Kodrič, 20.6.2019

Industrija in energetika, Prekrški

Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe

Patricija Kržan, 20.6.2019

Obligacije

Patricija Kržan, Pravna praksa, 24-25/2019V pogodbenem pravu je uveljavljeno načelo relativnosti pogodbenih razmerij. To pomeni, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki in ima učinek za tretje osebe le izjemoma. Jasna posledica tega pravila je, da imata pogodbeni stranki vedno pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe. Problematično je vprašanje, ali imajo pravni interes tudi tretje osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Prenos denarnih sredstev pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in izvršljiv evropski plačilni nalog

mag. Sebastjan Kerčmar, 13.6.2019

Civilni sodni postopki

mag. Sebastjan Kerčmar, Pravna praksa, 23/2019Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) že od uveljavitve določa, da se lahko pri izvršbah na denarna sredstva v gospodarskih zadevah pri organizacijah za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če je bil sklep izdan na podlagi verodostojne listine. V letu 2010 je bil z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H) v tem smislu spremenjen tudi 46. člen zakona, ki je takšno ureditev razširil z gospodarskih na vse izvršilne naslove.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Spodbujanje sovraštva ali nestrpnosti: meja med prekrškom in kaznivim dejanjem

Primož Križnar, 9.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Prekrški

Primož Križnar, Pravna praksa, 17-18/2019Ministrstvo za pravosodje je spomladi leta 2016 predlagalo spremembo prekrškovne zakonodaje, ki bi Policiji omogočala razkritje identitete oseb, ki na spletnih straneh širijo sovražnost in spodbujajo nestrpnost. Ideja ni nova, saj na teoretični ravni sega že v leto 2012. Takrat je bilo mogoče zaslediti najbrž prvo pobudo o dekriminalizaciji sovražnega govora ter njegovem sankcioniranju s prekrški zaradi večje učinkovitosti postopka, ki je pozneje doživela ponovitev leta 2017. Vendar pa vse do danes nimamo odgovora na vprašanje, kje se končajo prekrški in začno kazniva dejanja s tega področja oziroma kaj sploh predstavlja ločnico med tema dvema oblikama kaznivih ravnanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Izzivi novih pravnih institutov v družinski zakonodaji

Sonja Kralj, 11.4.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Sonja Kralj, Pravna praksa, 15/2019Letošnje leto prinaša nekaj zakonskih sprememb, ki bodo olajšale življenje in predvsem odprle možnosti, da zakonci, zunajzakonski pari in pari v istospolnih partnerskih skupnostih svoje pravice uresničujejo na lažji, dostopnejši in varnejši način. Dne 29. januarja 2019 sta se v Sloveniji pri
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Učinkovitejša sodišča? Pogled prvostopenjske sodnice

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Sodišča

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Z zanimanjem sem prebrala razmišljanje Boštjana J. Turka v Pravni praksi št. 13 o težavah slovenskih sodišč in sodnikov. Večina pomanjkljivosti, ki jih opisuje, se zelo jasno nanaša na sodnike prve stopnje. V Sloveniji ni v navadi, da bi sodniki odgovarjali na kakršnekoli kritike, sploh pa ne prvostopenjski sodniki. Zakaj je tako? Najverjetneje zaradi ukoreninjene paradigme, da sodniki stoično in pohlevno sprejemamo vse, kar nam strokovna in laična javnost nameni. Sodniki prve stopnje se ne izpostavljamo tudi zato, ker smo v prvih bojnih vrstah in se bojimo tako tistih, ki so spredaj, kot tistih, ki so zadaj. No, v tem primeru sem se (pogumno) odločila, da kot sodnica največjega in najbolj obremenjenega okrajnega sodišča v državi dodam še nekaj svojih misli. S tem tvegam odobravanje ali neodobravanje predvsem kolegov sodnikov, toda ker sem v življenju izkusila dovolj težjih stvari, se, hvala bogu, ne oziram več na to, kdo me mara in kdo ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Družinskemu zakoniku na pot

dr. Mateja Končina Peternel, 4.4.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mateja Končina-Peternel, Pravna praksa, 14/2019Družinski zakonik je začel veljati 15. aprila 2017, večina določb pa se začne uporabljati 15. aprila 2019. Prinaša kar nekaj novosti, a naj na tem mestu izpostavim le tri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve

Urška Kupec, 21.3.2019

Civilni sodni postopki

Urška Kupec, Pravna praksa, 12/2019Začasna odredba je časovno omejeno sredstvo zavarovanja za ohranitev obstoječega ali novega začasnega stanja, da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka, v katerem upnik uveljavlja svojo terjatev oziroma uspeh bodoče izvršbe. Z njo se lahko tudi prepreči nastanek hujših škodljivih posledic in grozeče nasilje. Pogoji za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve (v nadaljevanju začasna odredba) so določeni v 270. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pri čemer morajo biti pogoji izpolnjeni kumulativno. Začasna odredba se izda le v izjemnih primerih in je namenjena varstvu upnika pred izdajo odločbe o glavni stvari. V prispevku bodo predstavljeni pogoji za izdajo začasne odredbe v povezavi s sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Narava rokov iz četrtega odstavka 153. in drugega odstavka 154. člena ZKP

mag. Aleksander Karakaš, 21.3.2019

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 12/2019Pred koncem lanskega leta je bila v medijih objavljena vest, da je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti na zahtevo Generalnega državnega tožilca do končne odločitve zadržalo izvrševanje prve, druge in tretje povedi drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Obstoj oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin

Košir Samo, Potisk Janja, 14.3.2019

Kazenski postopek

Samo Košir, Janja Potisk, Pravna praksa, 11/2019Vprašanje definicije oškodovanca postaja za državnotožilsko in sodno prakso vedno bolj pomembno. Razvoj ustavnosodne prakse in prava EU, bo de lege ferenda prej ali slej pripeljal do okrepitve položaja tega procesnega udeleženca v predkazenskem in kazenskem postopku. O problemu obstoja oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin zaenkrat ne obstaja poenotena sodna praksa, prakse Vrhovnega sodišča RS, ki bi se neposredno ukvarjala s tem vprašanjem, pa sploh ni. Obstoječe rešitve temeljijo na izhodišču, da mora za obstoj oškodovanca obstajati vzročna zveza med kaznivim dejanjem in ogrozitvijo ali kršitvijo osebne ali premoženjske pravice in da mora biti ogrozitev ali kršitev take pravice vsebovana že v opisu kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Ustavitev inšpekcijskih postopkov med zakonitostjo in uslužnostjo strankam

dr. Polonca Kovač, 14.2.2019

Uprava, Inšpekcije

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 7/2019Cilj upravnih razmerij med oblastjo in posameznimi osebami je razrešiti kolizijo med nadrejenim javnim interesom ter pravicami in pravnimi koristmi posameznikov. Te položaje pokrivajo inšpekcijski postopki, ko pristojni organi preventivno in po potrebi kurativno in represivno ugotavljajo morebitne odstope zavezancev od predpisanega ravnanja. Toda pogosto v upravni in celo sodni praksi ni jasno, kdaj ustaviti inšpekcijski postopek, pri čemer je izhodiščno treba razumeti ratio upravnih zadev in razlikovati med matičnim in izvršilnim upravnim postopkom. K temi zato pristopim z razlago pomena inšpekcij in vrst postopkov, nakar prikažem, kdaj naj s postulatom zakonitosti (ne) pride do ustavitve enega ali drugega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Sprememba gradbene pogodbe v javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 24.1.2019

PRORAČUN, Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 4/2019Namen pravil o javnem naročanju je zagotoviti enako obravnavo in odprto konkurenco v Evropski uniji. To pomeni, da naročnik nima nujno proste diskrecije za spremembo veljavnih pogodb, čeprav sta takšno možnost z izbranim ponudnikom vključila v pogodbo. Če bi stranki spremenili pogodbo, sklenjeno na podlagi izvedenega postopka javnega naročanja, lahko pride do - pogosto spregledane - posledice, da taka sprememba lahko pomeni tudi nezakonito državno pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

(Pol)avtomatska anonimizacija sodb

dr. Aljaž Košmerlj, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Aljaž Košmerlj, Pravna praksa, 4/2019V skladu z načelom transparentnosti slovenski pravosodni sistem stremi k javni objavi sodb sodišč z vseh stopenj. Objavljene pomembnejše sodbe so vsakomur brezplačno dostopne na spletnem portalu http://www.sodnapraksa.si . Po 6. členu Sodnega reda, ki je stopil v veljavo v začetku leta 2017, je za objavljanje sodne prakse pristojno Vrhovno sodišče RS. Pred objavo je treba besedila sodb anonimizirati. Anonimizacija predstavlja tehniko varovanja osebnih podatkov, ki ščiti zasebnost strank in drugih udeležencev v postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Še o grožnjah in neveljavnosti pogodb

mag. Polona Kukovec, 10.1.2019

Obligacije

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 1-2/2019Z zanimanjem sem prebrala prispevek dr. Luigija Varanellija(v nadaljevanju: avtor), v katerem je kritičen do stališča Vrhovnega sodišča, zavzetega v sodbi, opr. št. II Ips 281/2017, z dne 1. februarja 2018. V prispevku preko razmerja med ničnostjo pogodbe in kaznivim dejanjem Vrhovnemu sodišču pripiše de facto izbris 45. člena Obligacijskega zakonika (OZ) iz našega pravnega reda, ker je sodišče v odločbi zavzelo stališče, da je nedopustna grožnja v konkretnem primeru, ko je bila stranka žrtev izsiljevanja, ki je pogodbo podpisala pod vplivom grožnje nasprotne stranke in sploh ni prejela izpolnitve, posledično pomenila ničnost pravnega posla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Dosmrtni zapor in primerjava držav EU

Klančnik Dora, Šepec Miha, 20.12.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Dora Klančnik, dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 49-50/2018Vlada je pred kratkim predlagala novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), Uradni list pa bo izdal obsežen, več kot 1000-stranski znanstveni komentar Kazenskega zakonika, ki bo razkril številne dileme, nepravilnosti in anomalije našega Kazenskega zakonika (KZ-1). Nesporno se bo zakonodajalec moral odzvati na polemike, na katere opozarjajo avtorji komentarja, ob morebitni noveli KZ-1F pa se bo zakonodajalec zagotovo ponovno dotaknil nadvse perečega vprašanja uzakonitve dosmrtnega zapora - sankcije, ki jo je Slovenija uvedla leta 2008 s prihodom KZ-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Vročanje sodbe obdolžencu v kazenskem postopku

mag. Polona Kukovec, 8.11.2018

Kazenski postopek

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 43/2018Z vročitvijo sodbe obdolžencu se varuje njegova pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Namen te pravice je, da lahko obdolženec z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Glede vročanja sodbe obdolžencu Zakon o kazenskem postopku (ZKP) razlikuje med obdolžencem, ki ima zagovornika, ter obdolžencem, ki zagovornika nima. Pri vročanju obdolžencu, ki nima zagovornika, zakonska ureditev loči med tem, ali se mu vroča sodba o izrečeni zaporni kazni ali se mu vroča druga odločba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Izvedeniško mnenje in načelo kontradiktornosti pri odvzemu poslovne sposobnosti

Alenka Križnik, 25.10.2018

CIVILNI SODNI POSTOPKI

Alenka Križnik, Pravna praksa, 41-42/2018V nepravdnem postopku odvzema poslovne sposobnosti sodišče po 48. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) odredi, da osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, pregleda izvedenec medicinske stroke, razen če je oseba že v psihiatrični zdravstveni organizaciji po odločbi sodišča in če iz poročila te organizacije o zdravljenju izhaja potreba, da se ji odvzame poslovna sposobnost, ali če sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki pa ne sme biti starejše kot šest mesecev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Nekoga obtožiti, da bi se ob tem izgradili doktrina in sodna praksa?

mag. Matevž Krivic, 4.10.2018

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 38/2018V zadnji septembrski številki PP je najbrž mnoge zaskrbel ali tudi razjezil moj uvodnik ob zadevi Novič - jaz pa sem bil precej zaskrbljen (in so me zasrbeli prsti) ob naslednjih dveh "uvodnih" člankih: proti širjenju pojma sovražnega govora in za "resen pristop k na videz še tako banalnemu precedenčnemu primeru političnega kaznivega dejanja pri nas" v zadevi Šiško. Usmerjena sta sicer vsak v svojo smer (prvi svari pred prevelikim širjenjem kazenske represije, drugi pred njenim prehitrim omejevanjem), kar štejem - oboje skupaj - za dobro spodbudo za dodaten razmislek o teh pomembnih vprašanjih. Obe omenjeni temi se mi zdita zelo aktualni in pomembni tudi za naprej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

O uporabi 158. člena ZPP in izrednem pravnem sredstvu zoper sklep o stroških

Igor Kovačič, 4.10.2018

Civilni sodni postopki

Igor Kovačič, Pravna praksa, 38/2018V množičnih individualnih delovnih sporih zaradi izplačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa se je postavilo vprašanje, ali je tožba po izpolnitvi zahtevka, ki je sicer utemeljena, pravočasno umaknjena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Neomejenost pooblastila

Alenka Križnik, 4.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja, Upravni postopek in upravne takse

Alenka Križnik, Pravna praksa, 38/2018Primer iz prakse me je napeljal k razmišljanju, kako zavarovati interese osebe, ki je pred mnogo leti pooblastila odvetnika za zastopanje v vseh postopkih, vendar pa ta odvetnik ne deluje (več) v njeno korist. Tudi če ji center za socialno delo (CSD), ki je na podlagi 216. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) dolžan zavarovati interese take osebe, postavi primernega skrbnika, varovančevih koristi ni mogoče takoj zaščititi. Skrbnik lahko začne opravljati naloge šele, ko postane odločba o postavitvi skrbnika pravnomočna, kar pa lahko, če odvetnik vlaga pravna sredstva in tako zavlačuje postopke zaradi zaščite interesov nasprotne stranke, in ne svojega klienta, traja precej dolgo. Pri tem moramo upoštevati tudi 5. člen Zakona o odvetništvu (ZOdv), na podlagi katerega je odvetnik dolžan odkloniti zastopanje stranke, če je kdaj zastopal ali še vedno zastopa nasprotno stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Civilnopravna odgovornost zdravnikov

Špela Kogovšek Sajovic, 20.9.2018

Obligacije

Špela Kogovšek-Sajovic, Pravna praksa, 35/2018Podjetje Aletheia je tokrat organiziralo seminar na temo civilnopravne odgovornosti zdravnikov. Predstavljena so bila teoretična izhodišča, pomembna stališča iz sodne prakse in izzivi, ki to področje čakajo v prihodnosti. Seminar je bil razdeljen v dva vsebinska sklopa. Pravna izhodišča s poudarkom na protipravnosti in škodi je podala doc. dr. Maja Ovčak Kos, sodno prakso s tega področja s poudarkom na vzročni zvezi pa je predstavila vrhovna sodnica dr. Ana Božič Penko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Poskus drugačne interpretacije 297. člena KZ-1

Primož Križnar, 20.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Križnar, Pravna praksa, 35/2018Dne 15. maja 2012 je v veljavo stopila novela KZ-1B, ki je bistveno spremenila 297. člen Kazenskega zakonika (KZ-1). Upoštevajoč Okvirni sklep Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi (Okvirni sklep), je zakonodajalec prepovedal tudi spodbujanje sovraštva, in ne le nasilja, v prid širši definiciji tega kaznivega dejanja z generalno klavzulo razširil navezne osebne okoliščine in določil, da so s kazenskopravno inkriminacijo varovane tako skupine kot tudi njeni člani, nato pa je besedilo drugega odstavka 1. člena Okvirnega sklepa v bit kaznivega dejanja prelil dobesedno, saj je določil, da se smejo kot kazniva obravnavati samo tista dejanja, ki so bodisi izvršena na način, ki lahko moti javni red in mir, bodisi so to grožnje, zmerjanje ali žaljenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Običajno prebivališče otroka

Neža Kompare, 6.9.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Neža Kompare, Pravna praksa, 33/2018Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 veže splošno pristojnost nacionalnih sodišč v zadevah starševske odgovornosti na običajno prebivališče otroka, vendar obenem ne definira, kaj običajno prebivališče sploh je. Sodišče Evropske unije je tokrat na podlagi predloga za sprejem predhodne odločitve razsodilo, kateri so bistveni elementi, ki omogočajo določitev običajnega prebivališča dojenčka. Čeprav je sodna praksa na tem področju obsežna, je nujno, da se za določitev otrokovega običajnega prebivališča celovito presojajo dejanske okoliščine posameznega primera.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Posnetek videonadzora kot dokaz

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 30.8.2018

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 32/2018• Ali bi bil posnetek videonadzora, ki bi pokazal, da je zaposleni odtujeval predmete, ki se zbirajo v zbirnem centru komunalnega podjetja, veljaven dokaz o kršitvi pogodbe o zaposlitvi, za kar bi lahko bila (po postopku, kot ga določa ZDR-1) podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 34 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(12) 48(10) 47(9) 46(13)
45(11) 45-46(2) 44(12) 44-45(1)
43(8) 42(7) 42-43(1) 41(2)
41-42(5) 40(6) 40-41(6) 39(3)
39-40(4) 38(10) 38-39(3) 37(11)
37-38(3) 36(14) 36-37(4) 35(19)
35-36(1) 34(15) 33(16) 33-34(2)
32(5) 32-33(1) 31(2) 31-32(12)
30(6) 30-31(3) 29(4) 29-30(16)
28(12) 28-29(4) 27(13) 27-28(2)
26(16) 26-27(1) 25(16) 25-26(3)
24(10) 24-25(10) 23(17) 23-24(5)
Več...

Leto objave

2019(15) 2018(32) 2017(14) 2016(23)
2015(29) 2014(19) 2013(13) 2012(23)
2011(33) 2010(28) 2009(98) 2008(73)
2007(54) 2006(45) 2005(43) 2004(24)
2003(37) 2002(28) 2001(20) 2000(21)
1999(26) 1998(21) 1997(26) 1996(28)
1995(19) 1994(8) 1993(14) 1992(9)
1991(14)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov