O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 11 (od skupaj 11)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Pogoji za ugotavljanje identitete s strani policije

Irena Vovk, 27.2.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 8/2014Okoli polnoči je posameznika med hojo proti domu ustavila policija in od njega zahtevala osebni dokument, češ da je bilo v okolici več vlomov. Na vprašanje, ali lahko policija zahteva dokumente od osebe, ki ni ničesar osumljena, sta odgovorila pritrdilno. Eden od policistov si je nato zabeležil podatke iz osebnega dokumenta in posameznika povprašal, kam je namenjen, in mu nato vrnil osebni dokument. Ali je bilo tako ravnanje policistov pravilno in kje bodo shranjeni podatki, ki si jih je zabeležil policist?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Kazenski postopek - razlogi za izpodbijanje sodbe na podlagi priznanja - nadaljevano kaznivo dejanje

Avtor ni naveden, 27.2.2014

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2014Sodba I Ips 60778/2011-213, 12. december 2013 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Kp 60778/2011) ZKP - 269., 285.a, 285.c, 372., 420. in 435. člen ter drugi odstavek 354. in 370. člena KZ-1 - 34., 53., 54. in 211. člen Obdolženec se s priznanjem krivde ne odreče pravilni uporabi mat
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Srbija, Kosovo in nedelujoča sodišča

Svit Senković, 27.2.2014

Varstvo človekovih pravic, Obligacije

Svit Senković, Pravna praksa, 8/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je z nedavno sodbo v zadevi Ali Azemi proti Srbiji dodalo novo poglavje v svojo bogato (in pogosto kontroverzno) zbirko sodb o ekstrateritorialni uporabi Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Sodišče je zavrglo tožbo državljana Kosova zaradi nepristojnosti ratione personae. Argumentacija sprejete odločitve pa morda kaže tudi na to, da se je počasna normalizacija odnosov med Kosovom in Srbijo začela kazati tudi v pristopu ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Tudi poslovanje sodstva je lahko umetnost

Nika Skvarča, 27.2.2014

Sodišča

Nika Skvarča, Pravna praksa, 8/2014Vsak dober arhitekt ve, da se dobra arhitektura začne razvijati v iskanju dialoga med starim in novim. Podoba novega objekta je tako odvisna od že začrtanih mej preteklosti, ki pa jih navadno odkrije le nekoliko bolj občutljiv in prilagodljiv arhitekt. Občutljivost, prilagodljivost in delovanje znotraj ozkih meja pa postajajo vse pomembnejše vrline tudi v sodstvu. Naj mi noben arhitekt ne zameri, če rečem, da je poslovanje sodstva v zadnjih letih postalo "prava umetnost". Zaradi spremenjenih okoliščin zadnjih let sodišča veliko časa namenjajo upravljanju, prenovi poslovnih procesov, reorganizaciji poslovanja, uvajanju novih praks, racionalizaciji stroškov itd. Zdi se, da je znotraj ozko začrtanih mej, ki so posledica predvsem zmanjševanja finančnih sredstev in kadrov, sodstvo v zadnjih letih obremenjeno predvsem s formo. Vsaj tak vtis je dobil obiskovalec, ko je ob otvoritvi novega sodnega leta 11. februarja v Veliki konferenčni dvorani Vrhovnega sodišča poslušal njegovega predsednika Branka Maslešo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Številna vprašanja ob skupnem okviru evropskega dednega prava

Mitja Pukšič, 27.2.2014

Dedovanje

Mitja Pukšič, Pravna praksa, 8/2014Evropska mreža centrov za izobraževanje v pravosodju (European Judicial Training Network - EJTN) je v okviru programa Civilno pravosodje (Civil Justice - CiLaw) organizirala dvodnevni seminar Čezmejno dedovanje. Seminar s štirimi predavatelji in približno petdesetimi udeleženci - sodniki iz vseh držav članic EU - je potekal 17. in 18. februarja 2014 na Sodniški akademiji v Recklinghausnu v Nemčiji in je bil namenjen uvodni predstavitvi bistvenih značilnosti Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (z delovnim naslovom Bruselj IV), nikakor pa ne podrobnejši analizi vse njene kompleksnosti in problemskih obravnav pri uporabi v posameznih državah članicah, kar bo glede na buren odziv strokovne javnosti zagotovo še predmet večjega števila nadaljnjih seminarjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Odgovornost države za spolne zlorabe v zasebnih šolah

Klavdija Štarkel, 27.2.2014

Varstvo človekovih pravic, Obligacije

Klavdija Štarkel, Pravna praksa, 8/2014Še kot devetletna učenka državne šole v Dunderrowu je Louise O'Keeffe šest mesecev trajajočo spolno zlorabo v letu 1973 potlačila. Da jo je učitelj med urami glasbe zlorabljal, se je zavedla šele leta 1995, ko je na podlagi ovadbe enega od nekdanjih učencev zoper učitelja stekel kazenski postopek in se je bila primorana soočiti z razlogi dolgoletnih duševnih težav. Učitelj je krivdo priznal in bil zaradi spolnega zlorabljanja 21 nekdanjih učencev iste šole v obdobju desetih let obsojen na kazen zapora. Pred domačim civilnim sodiščem je pritožnica tudi zoper Irsko vložila tožbo, s katero je zahtevala odškodnino za pretrpljene telesne in duševne bolečine. Ker ni bila uspešna, je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) med drugim zatrjevala kršitev 3. (prepoved mučenja) in 13. člena (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Irski sistem primarnega šolanja ji namreč v letu 1973 ni zagotovil ne učinkovitega varstva pred učiteljevimi spolnimi zlorabami niti učinkovitega pravnega sredstva za nadomestitev škode.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Prekrškovni organ z odvzeto potno listino ni ravnal skladno z določbami ZP-1

Avtor ni naveden, 27.2.2014

Človekove pravice, Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2014Pobudnik, imetnik potne listine Kraljevine Nizozemske, je Varuha seznanil, da sta mu bili zaradi zavarovanja izvršitve odločbe o prekršku začasno zaseženi potna listina in vozniško dovoljenje. Proti pobudniku je prekrškovni organ (Policijska postaja Ljubljana Center) sicer vodil postopek o prekršku, v katerem mu je bila izrečena globa. Ob tem je pobudnik poudaril, da globe ne more plačati, saj nima zaposlitve, potno listino pa nujno potrebuje tudi zato, da bi si lahko zagotovil delo in plačal izrečeno globo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Spoštovanje sodniške etike - aksiom ali zgolj neobvezujoče načelo?

Maja Ravbar Nusdorfer, 27.2.2014

Sodišča

Maja Ravbar-Nusdorfer, Pravna praksa, 8/2014Kot odvetnica sem se pri zastopanju stranke nedavno soočila s položajem, ko je zastopanje nasprotne stranke pred sodiščem prve stopnje prevzela oseba, ki sicer opravlja funkcijo sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Nekaj argumentov proti utilitaristični doktrini izločanja dokazov

Miha Šošić, 27.2.2014

Kazenski postopek

Miha Šošić, Pravna praksa, 8/2014Glede na nedavne premike sodne prakse in dogmatike v smeri uporabe utilitaristične doktrine pri izločanju dokazov v kazenskem postopku želim predstaviti nekaj razlogov, zaradi katerih menim, da je vpeljevanje utilitaristične doktrine v zvezi z dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ob veljavni zakonski ureditvi sporno ter da uveljavitev utilitaristične doktrine tudi de lege ferenda ne bi bila zaželena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Znižanje pogodbene cene - z nasprotno tožbo ali z ugovorom?

dr. Aleš Galič, 27.2.2014

Obligacije

dr. Aleš Galič, Pravna praksa, 8/2014Obligacijsko pravo dolžniku pogosto daje pravico do znižanja pogodbene cene (blaga ali storitve). Najpogosteje pride to v praksi v poštev pri prodajni pogodbi kot jamčevalna sankcija zaradi stvarnih napak. Je pa takih primerov še precej več. Razmeroma neproblematično bi moralo biti, da mora zavezanec za plačilo, če je v položaju tožnika (torej če je že plačal, pa želi doseči vrnitev dela plačila), zahtevek za znižanje cene uveljavljati z oblikovalno tožbo oziroma mora, če želi dobiti del denarja nazaj, skupaj uveljavljati tako oblikovalni kot tudi dajatveni zahtevek. Bolj sporno pa je, kako je s tem v (praktično pogostejših) primerih, ko se zavezanec znajde v vlogi toženca. Ali mora, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje plačila, vložiti nasprotno (oblikovalno) tožbo ali zadošča ugovor?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Vpliv medijev na sodnikovo odločitev

dr. Luigi Varanelli, 27.2.2014

Pravoznanstvo, Sodišča

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 8/2014Stvarnost se nam razodeva prek medijev. Vsak od nas ima sklenjen krog oseb (prijateljev, kolegov ali sorodnikov), ki nam neposredno nudijo stik s svetom, a je pretežni del našega v?denja v resnici posredovanega prek medijev. Naša zavest je zrcalo podatkov, ki jih vsakodnevno dobivamo in procesiramo. Pogosto se tega ne zavedamo, a človekovo v?denje in vedenje se oblikujeta v tesnem prepletanju medijskih informacij z našimi zavestnimi ali podzavestnimi vzgibi. Šele v zadnjih desetletjih se psihologi zavedajo, kako odločilen je vpliv medijev na človekove izbire. Mediji pretvarjajo posamezne informacije v socialno zavest in tako soprispevajo k oblikovanju miselnosti družbe. Posameznik, ki je del družbe, je potrošnik medijskih informacij. Vsaka informacija, ki jo dobi, preoblikuje njegovo zavest, mu daje določene usmeritve, spreminja ali, bolje rečeno, usmerja tok njegovih misli v vnaprej določene vzorce. Izbira med dvema ali več alternativami ni več plod svobodne človekove izbire, temveč izid kompleksne interakcije med posameznimi informacijami, ki nam jih posredujejo mediji in notranji človekovi tokovi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 8

Leto objave

< Vsi
2014(11)
> Februar(11)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

ABCĆČDĐEFG HIJKLMN OP QR S Š TUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov