O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 95)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Pravica do poštenega sojenja v adversarnem kazenskem postopku

Alenka Antloga, 18.6.2020

Kazenski postopek, Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 24-25/2020Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v sedmih zadevah in v primeru osmih pritožnikov odločil, da obdolženci niso bili deležni poštenega sojenja, ker državno odvetništvo ni posredovalo vseh svojih stališč obrambi in/ali ker so bile seje pritožbenega sodišča izvedene v njihovi odsotnosti. Posledično je bil kršen 6. člen Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Ko je v Veliki Britaniji zagrožen dosmrtni zapor, na Nizozemskem pa največ 12 let

Alenka Antloga, 11.6.2020

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Alenka Antloga, Pravna praksa, 23/2020Sodišče Evropske unije (SEU) je na zahtevo nizozemskega sodišča kot predložitvenega sodišča v postopku predhodnega odločanja po 267. členu PDEU podalo razlago 3. točke 5. člena v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena Okvirnega sklepa sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami in točko (a) 1. člena, tretjega in četrtega odstavka 3. člena ter 25. člena Okvirnega sklepa sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji, kakor sta bila spremenjena z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009, in sicer: - glede trenutka vrnitve osebe v izvršitveno državo članico, ki se je na podlagi evropskega naloga za prijetje (ENP) predala odreditveni državi članici, in - o pristojnosti izvršitvene države članice glede spreminjanja pravnomočno izrečene kazenske sankcije, ki jo je izrekel pravosodni organ v odreditveni državi članici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Lustracijska zadeva iz leta 1994 in ideologija na sodiščih

dr. Matej Avbelj, 2.4.2020

Sodišča

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 13/2020Ena zanimivejših odločb ustavnega sodišča, ki je močno razdelila ne le ustavne sodnike, temveč tudi raziskovalce na projektu Ideologija na sodiščih, je bila zadeva U-I-83/94 iz leta 1994. V njej je pobudnik izpodbijal tretji odstavek 8. člena Zakona o sodniški službi. Ta je določal, da "ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Prodor evropskega tožilca v Zakon o kazenskem postopku

mag. Jasmina A. Tabaković, 26.3.2020

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 12/2020Če smo v obdobju zadnjih dvajsetih let razpravljali ter pisali predloge in pripombe k novelam Zakona o kazenskem postopku (ZKP), je v letu 2020 prišel trenutek, ki bo spremenil sistem preiskave storilcev kaznivih dejanj. Premika perspektive (še) ne bo prinesel nov model kazenskega postopka (kot nekoč predviden s predlogom ZKP-1), ampak nadnacionalni organ, Evropsko javno tožilstvo (EJT), h kateremu je z namenom medsebojnega okrepljenega sodelovanja v boju proti kaznivim dejanjem na škodo finančnih interesov Unije pristopila tudi Slovenija. Od uveljavitve zadnje novele ZKP-N je minilo šele nekaj mesecev, vendar morajo države članice do začetka delovanja EJT, ki se predvideva konec leta, omogočiti delovanje evropskega tožilca, ki bo na nacionalnih tleh pristojen za preiskave, pregon in obtožbo storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, v skladu z Direktivo (EU) 2017/1371 ter kaznivih dejanj, ki so z njimi neločljivo povezana. Uredba o EJT odpira vprašanja najprimernejše vključitve EJT v tradicije nacionalnih sistemov držav članic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

12. konferenca kazenskega prava in kriminologije

Gaja Ana Pavliha, 30.1.2020

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Gaja Ana-Pavliha, Pravna praksa, 4/2020Dne 3. in 4. decembra 2019 je v Portorožu potekala 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije, ki jo je otvorila Alenka Zalar, direktorica GV Založbe (LEXPERA d.o.o.). Predavatelji so zbranim predstavili širok spekter aktualnih vprašanj iz prakse in teorije kazenskega prava. Konferenca je potekala v petih sekcijah z dodatno posebno temo. Posamezne sekcije so vodili dr. Miha Šepec, dr. Mojca M. Plesničar, dr. Aleš Završnik, mag. Luka Vavken, dr. Anže Erbežnik in dr. Vid Jakulin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Pravne dileme izločitve sodnika

dr. Matej Avbelj, 16.1.2020

Sodišča

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 1-2/2020Minulo leto je na pravosodno področje v Sloveniji naplavilo številne nove izzive. Nekateri so bili hipnega in parcialnega značaja, vezani na konkretne spore in primere, drugi pa so bili bolj sistemske narave. Predvsem ti zadnji bi morali biti predmet podrobne obravnave s strani akademske in strokovne javnosti, saj ustvarjajo tveganje za večje število primerov podobne vrste. Eden takšnih sistemskih izzivov je problematika (ne)izločitve sodnika v zadevah, ko se mu očita bodisi subjektivna bodisi objektivna pristranost. Ker gre pri tem institutu za enega temeljnih elementov zagotavljanja poštenosti sojenja, ki je obenem še najtesneje povezan z avtoriteto sodnikov in zaupanja javnosti vanje, je osvetlitev, če že ne razrešitev pravnih dilem, ki jih izločitev sodnika poraja, še toliko bolj na mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Delitev skupnega premoženja zakoncev v primeru osebnega stečaja zakonca

Kristijan Anton Kontarščak, 19.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Anton-Kontarščak, Pravna praksa, 49-50/2019Pred časom je bil na izobraževanju upraviteljev predstavljen naslednji resničen primer: žena je bila v postopku osebnega stečaja, njen mož pa je bil vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnine, ki je bila pridobljena z delom v času zakonske zveze. Mož ni prijavil izločitvene pravice, vendar mu je upravitelj priznal izločitveno pravico na eno polovico omenjene nepremičnine. Mnenje upraviteljev, ki so razpravljali o tem primeru, je, da je bilo takšno postopanje upravitelja napačno. V tem prispevku bom prikazal novo ureditev razdelitve skupnega premoženja v okviru postopka osebnega stečaja iz 83. člena Družinskega zakonika (DZ), s tem pa tudi odgovor glede pravilnosti postopanja upravitelja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Zavaja mednarodna znanstvena skupnost ali skupina izvedencev?

dr. Igor Areh, 5.12.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 47/2019S prispevkom odgovarjam na trditve, ki sta jih v članku "Napake in zavajanja v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov" zapisala dr. Tristan Rigler in dr. Sana Čoderl Dobnik, in sicer v imenu društva Zbornica kliničnih psihologov. Naslov njunega članka obljublja predstavitev domnevnih napak, vendar gre za pavšalno zavrnitev raziskave s trditvijo, da je avtor nekompetenten za njeno izvedbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Izredna pravna sredstva v civilnih in upravnih postopkih

Alenka Antloga, 7.11.2019

Civilni sodni postopki

Alenka Antloga, Pravna praksa, 42-43/2019Center za izobraževanje v pravosodju je v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije 8. oktobra 2019 organiziral strokovni simpozij o izrednih pravnih sredstvih v civilnih in upravnih postopkih. Vodja simpozija, prof. dr. Aleš Galič s Pravne fakultete v Ljubljani, je uvodoma podal oris sprememb, ki jih je leta 2008 na področju revizije uveljavil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Slovenska psihološka izvedenska mnenja so neskladna s strokovnimi standardi

dr. Igor Areh, 7.11.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 42-43/2019Družba upravičeno pričakuje, da psihologi z uporabo psiholoških informacij in metod pomagajo pravosodju pri administraciji, svetovanju in odločanju. To je naloga forenzične psihologije, ki jo lahko opredelimo kot strokovno delo psihologa s kateregakoli podpodročja psihologije (npr. klinično, razvojno, socialno ali kognitivno), ki v kontekstu pravosodja uporablja znanstveno, tehnično ali specializirano psihološko znanje, da pomaga pri iskanju odgovorov na pravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Standardi verodostojnosti psiholoških izvedenskih mnenj

dr. Igor Areh, 24.10.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 40-41/2019V primerjavi z ocenjevanjem klientov v klinični psihologiji je ocenjevanje oseb, ki so udeležene v sodnih postopkih, bolj kompleksno in odgovorno opravilo. Forenzični ocenjevalec lahko s svojimi ugotovitvami usodno vpliva na življenje ocenjevanih oseb. Zato mora delovati kot raziskovalec, ki uporablja znanstveno metodo in ugotovitve utemelji na najbolj kakovostnih psiholoških orodjih ali testih. A večina psihologov, ki izvajajo forenzično ocenjevanje, ni usposobljenih za področje sodnega ocenjevanja osebnosti. To je zaskrbljujoče, saj sodišča razsojajo s pomočjo ugotovitev izvedencev. Dokazna vrednost izvedenskih mnenj je odvisna od njihove znanstvene utemeljenosti, in če izvedenci tega ne razumejo, uporabljajo tehnike, ki vodijo v potrjevanje pričakovanj in prepričanj izvedencev ter v ugibanje o lastnostih ocenjevanih oseb. To se zrcali tudi v neskladjih med izvedenci. Žal sodiščem pogosto manjka znanje, da bi presojala znanstveno utemeljenost mnenj in s tem njihovo dokazno vrednost, a v zadnjih treh desetletjih je prišlo do sprememb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Neizpolnitev obveznosti Poljske pri zagotavljanju načela neodvisnosti sodnikov

Alenka Antloga, 19.9.2019

Sodišča

Alenka Antloga, Pravna praksa, 34-35/2019Sodišče EU (SEU) je odločilo, da Poljska ni izpolnila obveznosti, ki izhaja iz drugega pododstavka prvega odstavka 19. člena Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v zvezi s 47. členom Listine EU o temeljnih pravicah (LTP), ko je s spremembo zakonodaje starostno mejo za upokojitev vrhovnih sodnikov znižala, hkrati pa je predsednik države pridobil pristojnost, da je lahko po prostem preudarku mandat vrhovnim sodnikom podaljšal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Zunanji videz nepristranskosti sojenja in objektivna utemeljitev pristranskosti sodnika

Alenka Antloga, 29.8.2019

Sodišča, Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 32/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Matka Škrlja odločil, da je prišlo do kršitve prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice. Pritožnik je zatrjeval, da mu v postopku sodnega varstva zoper izdano obvestilo o prometnih prekrških ni sodilo nepristransko sodišče. Sodnik se je namreč v drugem prekrškovnem postopku zgolj nekaj dni po sprejeti odločitvi v predmetnem postopku in na zahtevo pritožnika strinjal s svojo izločitvijo zaradi pristranskosti do pritožnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N

mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Člen 154 ZKP na gladini razburkanega oceana

mag. Jasmina A. Tabaković, 17.1.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 3/2019Malokdo zna pluti po vodah, ki vlečejo v globine, in le pravi pomorščaki znajo krmariti in ulov na barkači varno pripeljati v pristan. Ker se je v zvezi z zadevami, ki jih obravnava državno tožilstvo, postavilo vprašanje ustavnosti, je generalni državni tožilec RS kot privilegirani predlagatelj na Ustavnem sodišču RS zahteval oceno ustavnosti 153. in 154. člena ZKP s predlogoma za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb in za absolutno prednostno obravnavo. Ustavno sodišče RS je predlogoma ugodilo in s sklepom U-I-462/18 z dne 13. decembra 2018 v izogib možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic soglasno zadržalo izvrševanje prvih treh povedi drugega odstavka 154. člena ZKP do končne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Kazenskopravni vidik nadomestnega materinstva

mag. Jasmina A. Tabaković, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 44/2018Vse več slovenskih parov se po neuspešni oploditvi z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji zateka h klinikam po Evropski uniji ali se jih celo odloči za otroka s pomočjo nadomestne matere v Ukrajini, ki ima liberalno urejeno nadomestno (surogatno) materinstvo. Pri tem se ne zavedajo, da lahko zapadejo v območje kaznivosti, zato se odpirajo vprašanja, ali bi v primerih nadomestnega materinstva lahko šlo za kazniva dejanja ter ali lahko in ob katerih pogojih lahko izkoriščanje nadomestnega materinstva razumemo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, dr. Jernej Letnar-Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Kako ideološka so naša sodišča?

dr. Matej Avbelj, 8.3.2018

Sodišča, Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9/2018Naslovno vprašanje v Sloveniji nima domovinske pravice. Razloga sta dva. Sodišča so menda nevtralna. Ideologija pa je nekaj izključno negativnega, zelo političnega in se razteza na osi med partizani in domobranci. Tako razmišljajo tisti, ki gojijo objektivizirani pogled na pravo in pravnike. Ter oni, ki so spregledali izvirni pomen ideologije kot celostnega svetovnega nazora posameznika (torej tudi pravnika in sodnika), skozi katerega ta razume in soustvarja našo skupno družbeno realnost. Ko zavrnemo nerealno objektivizirano pojmovanje prava in sprejmemo bolj pravilno in celostno razumevanje ideologije, se pred nami odpre izvirno znanstveno področje, ki lahko s pomočjo raziskav pomembno prispeva tudi k boljšemu razumevanju in delovanju sodstva na Slovenskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Ugotavljanje očetovstva vedno in zgolj v korist otroka?

Alenka Antloga, 22.2.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Alenka Antloga, Pravna praksa, 7-8/2018Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je s petimi glasovi proti dvema odločil, da v primeru štirih državljanov Kraljevine Danske (M (prva pritožnica, mati, rojena 1965), F (drugi pritožnik, domnevni oče, rojen 1951) ter sinova L in S), ko nacionalna sodišča niso želela obnoviti pravnomočno končanih postopkov ugotavljanja očetovstva, ni prišlo do kršitve 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Priznavanje stvarnopravnih učinkov vindikacijskega volila pri dedovanju nepremičnine v drugi državi članici EU

Alenka Antloga, 1.2.2018

Dedovanje

Alenka Antloga, Pravna praksa, 5/2018Sodišče Evropske unije (EU) je na predhodno vprašanje regionalnega sodišča v Gorzówu Wielkopolskem na Poljskem (predložitveno sodišče) odločilo, da se točki k in l drugega odstavka 1. člena in 31. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (Uredba št. 650/2012) razlagajo tako, da nasprotujejo zavrnitvi priznanja stvarnopravnih učinkov vindikacijskega volila, ki ga pozna pravni red, ki se uporablja za dedovanje in ki ga je v skladu s prvim odstavkom 22. člena Uredbe št. 650/2012 izbral oporočitelj, (tudi) če gre za lastninsko pravico na nepremičnini, ki leži v državi članici, ki ne pozna vindikacijskega volila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Razlaga pravne praznine v korist obsojenca

Alenka Antloga, 20.7.2017

Varstvo človekovih pravic, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Antloga, Pravna praksa, 28-29/2017Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Boštjana Koprivnikarja s šestimi glasovi proti enemu odločil, da je prišlo do kršitve 7. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Predlog Zakona o probaciji

mag. Jasmina A. Tabaković, 21.4.2017

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 16-17/2017Vlada je marca sprejela predlog Zakona o probaciji (v nadaljevanju predlog ZOP) in ga v sklopu paketa sprememb kazenskopravne zakonodaje predložila v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru. V slovenski pravni prostor se probacijska služba uvaja kot instrument resocializacije storilcev kaznivih dejanj z institucionalno organiziranim centralnim organom, Upravo Republike Slovenije za probacijo, ter z mrežo probacijskih enot, ki bodo v primeru izrečenih ali določenih skupnostnih sankcij celovito obravnavale storilce in žrtve kaznivih dejanj. Slovenija se bo tako pridružila skupini držav, ki s probacijskimi službami skrbijo za rehabilitacijo in resocializacijo oseb, ki se znajdejo v navzkrižju z zakonom, kar naj bi prek generalne in specialne prevencije vodilo k zmanjševanju kriminalitete, prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in k povečanju varnosti ljudi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Izločitev neplačanih pokojninskih prispevkov iz stečajne mase

Alenka Antloga, 23.3.2017

Civilni sodni postopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 11/2017Sodišče Evropske unije (SEU) je na predhodno vprašanje Vrhovnega delovnega sodišča dežele Hessen v Nemčiji odločilo, da se 8. člen Direktive 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (Direktiva 2008/94/ES) razlaga tako, da se v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca ne zahteva, da se iz stečajne mase izločijo odtegnjeni zneski od plače, ki so bili pretvorjeni v pokojninske prispevke zaposlenega in jih delodajalec ni plačal na pokojninski račun zaposlenega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Naklep in namen pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti

dr. Matjaž Ambrož, 19.1.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 2/2017V slovenskem pravnem prostoru imamo nekaj zmede glede razmerja med pojmom naklepa in namena. Namen se tradicionalno enači s pojmom "obarvanega naklepa", poleg tega se pogosto izpeljuje sklep, da je kazniva dejanja, katerih zakonski opisi omenjajo posebne namene storilca, mogoče izvršiti le z direktnim naklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Kaj imajo skupnega kazenske zadeve Bavčar, Snežič in Zavašnik?

dr. Matjaž Ambrož, 7.1.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 1/2016Vse tri so bile medijsko odmevne, poročanje o njih pa je v podtonu zaznamoval poziv: "Nekaj je treba storiti!" Zakonodajni aparat je ta poziv vzel resno in se na vse tri zadeve odzval energično: v kratkem času so bile pripravljene in sprejete spremembe zakonodaje, ki naj poskrbijo za to, da se taki primeri ne bodo več ponovili.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 47(1) 46(1) 44(3)
43(1) 42(2) 42-43(2) 41-42(1)
40-41(2) 39(1) 38(2) 38-39(1)
36(3) 34(1) 34-35(1) 33(2)
32(2) 31-32(1) 29-30(1) 28(1)
28-29(2) 27(2) 26(1) 25(2)
24-25(3) 23(2) 22(1) 21(2)
18(2) 17(2) 16-17(3) 15(1)
14(4) 13(4) 12(4) 11(3)
9(4) 8(1) 7(1) 7-8(1)
6(2) 5(4) 4(1) 3(3)
2(6) 1(2) 1-2(1)

Leto objave

2020(6) 2019(9) 2018(5) 2017(4)
2016(1) 2015(2) 2014(1) 2013(2)
2012(3) 2011(5) 2010(4) 2009(4)
2008(4) 2007(7) 2006(8) 2005(6)
2004(5) 2003(2) 2002(5) 2000(1)
1998(2) 1997(4) 1996(3) 1995(1)
1994(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov