O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 81)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N

mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Člen 154 ZKP na gladini razburkanega oceana

mag. Jasmina A. Tabaković, 17.1.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 3/2019Malokdo zna pluti po vodah, ki vlečejo v globine, in le pravi pomorščaki znajo krmariti in ulov na barkači varno pripeljati v pristan. Ker se je v zvezi z zadevami, ki jih obravnava državno tožilstvo, postavilo vprašanje ustavnosti, je generalni državni tožilec RS kot privilegirani predlagatelj na Ustavnem sodišču RS zahteval oceno ustavnosti 153. in 154. člena ZKP s predlogoma za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb in za absolutno prednostno obravnavo. Ustavno sodišče RS je predlogoma ugodilo in s sklepom U-I-462/18 z dne 13. decembra 2018 v izogib možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic soglasno zadržalo izvrševanje prvih treh povedi drugega odstavka 154. člena ZKP do končne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, dr. Jernej Letnar-Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Kazenskopravni vidik nadomestnega materinstva

mag. Jasmina A. Tabaković, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 44/2018Vse več slovenskih parov se po neuspešni oploditvi z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji zateka h klinikam po Evropski uniji ali se jih celo odloči za otroka s pomočjo nadomestne matere v Ukrajini, ki ima liberalno urejeno nadomestno (surogatno) materinstvo. Pri tem se ne zavedajo, da lahko zapadejo v območje kaznivosti, zato se odpirajo vprašanja, ali bi v primerih nadomestnega materinstva lahko šlo za kazniva dejanja ter ali lahko in ob katerih pogojih lahko izkoriščanje nadomestnega materinstva razumemo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Kako ideološka so naša sodišča?

dr. Matej Avbelj, 8.3.2018

Sodišča, Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9/2018Naslovno vprašanje v Sloveniji nima domovinske pravice. Razloga sta dva. Sodišča so menda nevtralna. Ideologija pa je nekaj izključno negativnega, zelo političnega in se razteza na osi med partizani in domobranci. Tako razmišljajo tisti, ki gojijo objektivizirani pogled na pravo in pravnike. Ter oni, ki so spregledali izvirni pomen ideologije kot celostnega svetovnega nazora posameznika (torej tudi pravnika in sodnika), skozi katerega ta razume in soustvarja našo skupno družbeno realnost. Ko zavrnemo nerealno objektivizirano pojmovanje prava in sprejmemo bolj pravilno in celostno razumevanje ideologije, se pred nami odpre izvirno znanstveno področje, ki lahko s pomočjo raziskav pomembno prispeva tudi k boljšemu razumevanju in delovanju sodstva na Slovenskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Ugotavljanje očetovstva vedno in zgolj v korist otroka?

Alenka Antloga, 22.2.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Alenka Antloga, Pravna praksa, 7-8/2018Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je s petimi glasovi proti dvema odločil, da v primeru štirih državljanov Kraljevine Danske (M (prva pritožnica, mati, rojena 1965), F (drugi pritožnik, domnevni oče, rojen 1951) ter sinova L in S), ko nacionalna sodišča niso želela obnoviti pravnomočno končanih postopkov ugotavljanja očetovstva, ni prišlo do kršitve 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Priznavanje stvarnopravnih učinkov vindikacijskega volila pri dedovanju nepremičnine v drugi državi članici EU

Alenka Antloga, 1.2.2018

Dedovanje

Alenka Antloga, Pravna praksa, 5/2018Sodišče Evropske unije (EU) je na predhodno vprašanje regionalnega sodišča v Gorzówu Wielkopolskem na Poljskem (predložitveno sodišče) odločilo, da se točki k in l drugega odstavka 1. člena in 31. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (Uredba št. 650/2012) razlagajo tako, da nasprotujejo zavrnitvi priznanja stvarnopravnih učinkov vindikacijskega volila, ki ga pozna pravni red, ki se uporablja za dedovanje in ki ga je v skladu s prvim odstavkom 22. člena Uredbe št. 650/2012 izbral oporočitelj, (tudi) če gre za lastninsko pravico na nepremičnini, ki leži v državi članici, ki ne pozna vindikacijskega volila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Razlaga pravne praznine v korist obsojenca

Alenka Antloga, 20.7.2017

Varstvo človekovih pravic, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Antloga, Pravna praksa, 28-29/2017Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Boštjana Koprivnikarja s šestimi glasovi proti enemu odločil, da je prišlo do kršitve 7. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Predlog Zakona o probaciji

mag. Jasmina A. Tabaković, 21.4.2017

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 16-17/2017Vlada je marca sprejela predlog Zakona o probaciji (v nadaljevanju predlog ZOP) in ga v sklopu paketa sprememb kazenskopravne zakonodaje predložila v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru. V slovenski pravni prostor se probacijska služba uvaja kot instrument resocializacije storilcev kaznivih dejanj z institucionalno organiziranim centralnim organom, Upravo Republike Slovenije za probacijo, ter z mrežo probacijskih enot, ki bodo v primeru izrečenih ali določenih skupnostnih sankcij celovito obravnavale storilce in žrtve kaznivih dejanj. Slovenija se bo tako pridružila skupini držav, ki s probacijskimi službami skrbijo za rehabilitacijo in resocializacijo oseb, ki se znajdejo v navzkrižju z zakonom, kar naj bi prek generalne in specialne prevencije vodilo k zmanjševanju kriminalitete, prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in k povečanju varnosti ljudi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Izločitev neplačanih pokojninskih prispevkov iz stečajne mase

Alenka Antloga, 23.3.2017

Civilni sodni postopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 11/2017Sodišče Evropske unije (SEU) je na predhodno vprašanje Vrhovnega delovnega sodišča dežele Hessen v Nemčiji odločilo, da se 8. člen Direktive 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (Direktiva 2008/94/ES) razlaga tako, da se v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca ne zahteva, da se iz stečajne mase izločijo odtegnjeni zneski od plače, ki so bili pretvorjeni v pokojninske prispevke zaposlenega in jih delodajalec ni plačal na pokojninski račun zaposlenega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Naklep in namen pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti

dr. Matjaž Ambrož, 19.1.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 2/2017V slovenskem pravnem prostoru imamo nekaj zmede glede razmerja med pojmom naklepa in namena. Namen se tradicionalno enači s pojmom "obarvanega naklepa", poleg tega se pogosto izpeljuje sklep, da je kazniva dejanja, katerih zakonski opisi omenjajo posebne namene storilca, mogoče izvršiti le z direktnim naklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Kaj imajo skupnega kazenske zadeve Bavčar, Snežič in Zavašnik?

dr. Matjaž Ambrož, 7.1.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 1/2016Vse tri so bile medijsko odmevne, poročanje o njih pa je v podtonu zaznamoval poziv: "Nekaj je treba storiti!" Zakonodajni aparat je ta poziv vzel resno in se na vse tri zadeve odzval energično: v kratkem času so bile pripravljene in sprejete spremembe zakonodaje, ki naj poskrbijo za to, da se taki primeri ne bodo več ponovili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Miksanje glasbe ter varstvo pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov

Rejc Žiga, Artnak Katja, 17.12.2015

Intelektualna lastnina

Žiga Rejc, Katja Artnak, Pravna praksa, 49-50/2015Javno predvajanje fonogramov se pojavlja v številnih oblikah in ob uporabi različnih tehničnih sredstev. Namen in delovanje večine teh je jasen in enoznačen, zato lahko v večini primerov predvajanja komercialnih fonogramov Zavod IPF, nosilec dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino za kolektivno upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji, plačilo ustreznega nadomestila uveljavlja v postopku, ki je z vidika tožnikovega trditvenega in dokaznega bremena precej preprost. Pojavljajo pa se tudi nekateri kompleksnejši načini predvajanja fonogramov, katerih posledica ni nujno nastanek obveznosti plačila nadomestila Zavodu IPF - vendar pa slednjega hkrati tudi ni mogoče a priori izključiti. S tega vidika pa tudi, ker v zvezi s tem pravzaprav še ni sodne prakse, je zagotovo še posebej zanimivo t. i. miksanje glasbe, predstavitvi katerega je - skozi prizmo izpostavljenega problema - namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Umiriti nihalo

dr. Matjaž Ambrož, 3.9.2015

Sodišča

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 34/2015Ne tvegamo veliko, če zapišemo, da je problem gospodarske kriminalitete "kompleksen". Po etiološki plati namreč odpira globoka vprašanja o tako imenovanem človeškem bistvu in o kali iracionalnosti, ki je vanj zasejana. Če je namreč na konvencionalno premoženjsko kriminaliteto v številnih primerih mogoče gledati kot na racionalen človeški odziv na nepravična socialna prikrajšanja, so storilci resnejše gospodarske kriminalitete večinoma dobro situirani, eksistenčno preskrbljeni ljudje, za katere bi rekli, da jim "nič ne manjka". Seveda je ocena o tem, kdaj ti nič ne manjka, interpretativno zelo odprta; neprijetna lastnost človekovih potreb in stremljenj je namreč, da nimajo čvrste zgornje meje (poleg tega pa "dobra hrana spodbuja apetit"). Pa vendar je danes vsaj na deklarativni ravni splošno sprejeto, da "bogastvo ne prinaša sreče", vsaj tedaj ne več, ko so naše temeljne potrebe razmeroma zadovoljene. Zato imamo večinoma težave razumeti posameznika, ki mu gre dobro in bi lahko živel vsaj približek tistega, čemur pravimo mirno, plodno življenje, on pa si krčevito želi protipravne obogatitve, da bi jo prek by-pass družbe "plasiral" v davčno oazo. Ta pojav v nas prej kot ogorčenje sproža začudenje. Mikalo bi nas ugibati, da so na delu motni nagoni, emocionalna ali kulturna prikrajšanja, vendar se v spekulacijo te vrste ne moremo in ne želimo spuščati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

Začetek poskusa v primeru sostorilstva

dr. Matjaž Ambrož, 10.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 14/2014Začetek poskusa, torej razmejitev poskusa od pripravljalnih ravnanj, je eno težavnejših in spornejših vprašanj kazenskega prava. To vprašanje dobi še dodatno razsežnost v primeru sostorilstva. Ker ni nujno, da vsi sostorilci delujejo v istem hipu, so možni položaji, ko nekateri sostorilci že začnejo uresničevati svoj prispevek k dejanju, drugi pa sploh še ne pridejo na potezo, ko dejanje že propade. Ti položaji odpirajo vprašanje, ali naj se začetek poskusa presoja za vse sostorilce hkrati ali pa za vsakega posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Izjeme od akcesornosti udeležbe (četrti odstavek 41. člena KZ-1)

dr. Matjaž Ambrož, 22.8.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 31-32/2013Neka obrabljena krilatica pravi, da smo si ljudje različni. To velja tudi za storilce in udeležence kaznivih dejanj: nekateri imajo posebne statuse (status uradne osebe, garanta ipd.), drugi ne; nekatere pri dejanju vodijo posebni nameni in motivi (prilastitveni namen, maščevalni motiv ipd.), druge spet ne in tako naprej. To različnost sodelujočih kazensko pravo včasih, a ne vselej, jemlje v račun. Nekatere dejavnike je tako treba upoštevati le pri tistih storilcih ali udeležencih, pri katerih so v resnici podani (na primer status uradne osebe kot kvalifikatorna okoliščina), druge pa se upošteva pri vseh, tudi če jih pri njih ni bilo (tako na primer pomagač pri tatvini odgovarja, čeprav sam ni imel prilastitvenega namena). Ključno vprašanje je, kako vedeti, ali se neka okoliščina, ki zaznamuje enega od sodelujočih, "prenese" tudi na tiste, pri katerih ni bila podana. Vprašanje sodi v sklop težavnejših in slabše raziskanih vprašanj kazenskopravne dogmatike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Uvedba zakonskih podlag za načrte črpanja nepremičnega premoženja starostnikov

Bogataj David, Aver Boštjan, 4.4.2013

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. David Bogataj, dr. Boštjan Aver, Pravna praksa, 13/2013Uvedba prodajnega in posojilnega modela črpanja likvidnih sredstev iz nepremičnine na eni strani omogoča dvig socialne varnosti starostnikov ter povečanje njihove kupne moči in s tem kakovosti življenja po upokojitvi. Po drugi strani pa bi se s posledično večjim povpraševanjem upokojene populacije gospodarstvo premaknilo z mrtve točke, ne da bi bili s tem dolgoročno izpostavljeni inflaciji. Vendar v Sloveniji zakonske omejitve onemogočajo za starostnika varno uvedbo teh modelov črpanja. Zato si v nadaljevanju poglejmo potrebne zakonske spremembe za uvedbo modelov črpanja in poudarimo njihovo skladnost z ustavnim pravom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Kako stehtati (so)storilsko voljo?

dr. Matjaž Ambrož, 4.10.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 38/2012Sostorilstvo je v slovenskem pravnem prostoru tradicionalno pojmovano objektivno-subjektivno. Pri vsebinski napolnitvi te formule, zlasti njenega subjektivnega dela, sicer prihaja do manjših razhajanj, prevladujoče gledanje, ki se je usidralo tudi v sodni praksi, pa je naslednje: po objektivni plati je za sostorilstvo potrebno sodelovanje pri sami izvršitvi ali vsaj bistven prispevek k dejanju, po subjektivni plati pa, da sostorilec dejanje šteje "za svoje lastno", da ravna cum animo auctoris oziroma s "storilsko voljo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Dileme eventualnega naklepa

dr. Matjaž Ambrož, 30.8.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 33/2012Eventualni naklep, pri nas doslej utemeljen na storilčevem odnosu do prepovedane posledice, je z zadnjo novelo Kazenskega zakonika (KZ-1B) malenkost spremenjen, zakon ga po novem opredeljuje kot storilčev odnos do celotnega dejanja. Tako po starem kot tudi po novem zakon eventualni naklep pojmuje kot psihično danost, ki mora obstajati tempore criminis. To tradicionalno gledanje, po katerem mora sodišče eventualni naklep "poiskati v glavi storilca", se danes problematizira kot neživljenjsko. V prodoru je stališče, ki eventualni naklep pojmuje zlasti kot sodnikovo vrednostno sodbo, ki jo ta izoblikuje na podlagi presoje "vseh okoliščin primera". Zanimalo me bo, kaj je bolje: vztrajati pri tem, da mora biti eventualni naklep trdno vezan na psihični substrat, ali pa se sprijazniti s tem, da je eventualni naklep bolj kot psihično dejstvo sodnikova vrednostna sodba. Poleg tega si velja postaviti vprašanje, ali je med obema pristopoma res taka razlika, kot se zdi na prvi pogled.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Nekavzalni prostovoljni odstop v noveli KZ-1B

dr. Matjaž Ambrož, 26.1.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 3/2012Novela Kazenskega zakonika KZ-1B v materijo poskusa ni posegla, z izjemo nekoliko širših možnosti za nagrajevanje prostovoljnega odstopa storilca in udeležencev. Po novem je fakultativna odpustitev kazni predpisana tudi za t. i. nekavzalni prostovoljni odstop (prostovoljni odstop, pri katerem med prizadevanji za preprečitev prepovedane posledice in izostankom prepovedane posledice ni vzročne zveze). Tak prostovoljni odstop je podan, ko si storilec (oziroma udeleženec) iskreno in primerno prizadeva preprečiti posledico, vendar pa ta izostane neodvisno od njegovih prizadevanj (nova tretji odstavek 36. člena in tretji odstavek 40. člena KZ-1). Taka ureditev v primerjalnem pravu ni redkost, poznajo jo denimo nemški (drugi odstavek 24. člena), švicarski (tretji odstavek 23. člena) in avstrijski KZ (drugi odstavek 16. člena), uvedel pa jo je tudi novi hrvaški KZ (tretji odstavek 35. člena).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄32

Tri leta potem

Matjaž Ambrož, 25.8.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 32/2011Kmalu bodo minila tri leta, odkar je začel veljati KZ-1. Trenutno je v postopku njegova prva obsežnejša novela, imenovana KZ-1B, katere cilj je "nujna poprava neskladnosti, napak in nedoslednosti v veljavnem zakonskem besedilu". Za obsežnejšo preureditev zakonika se predlagatelj (Ministrstvo za pravosodje) ni odločil, ker je ocenil, da bi bila zanjo potrebna "tehten kritični premislek ter daljši čas uporabe v praksi". Tako želi
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Poklicno tipična ravnanja kot kazniva pomoč?

Matjaž Ambrož, 7.7.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 26/2011Tema, ki je v novejši kazenskopravni literaturi pridobila precejšnjo pozornost, je vprašanje, ali ravnanja, ki pomenijo običajno, vsakdanje opravljanje poklica, lahko pomenijo kaznivo pomoč. Primerov, ki to dilemo ponazarjajo, je na desetine. Taksist med službo odpelje požigalca skupaj s kanistrom bencina na kraj kaznivega dejanja in mu to storitev normalno zaračuna "po taksimetru" (pri tem pa pozna storilčeve načrte). Osebni bančnik na željo komitenta nakaže večji znesek na neki anonimni bančni račun, pri čemer ve, da sodeluje pri utaji davkov. Trgovec z živili s hrano in pijačo zalaga bordel, pri čemer ve, da se lastnik ukvarja z izkoriščevalsko prostitucijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄12

Pravosodje - kako naprej?

Matej Avbelj, 31.3.2011

PRAVOSODJE

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 12/2011Pravosodje je bilo v dvajsetih letih slovenske samostojnosti predmet številnih ostrih kritik. Prihajale so z vseh strani, večkrat so bile upravičene. Stvari so šle že tako daleč, da so nekateri namesto o pravosodju začeli govoriti kar o krivosodju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Problem malomarnega sostorilstva

Matjaž Ambrož, 10.3.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 9/2011Prejšnji Kazenski zakonik (KZ) je imel določbo o tem, da sostorilec odgovarja "v mejah svojega naklepa ali malomarnosti" (prvi odstavek 29. člena KZ), s čimer je izrecno dopuščal malomarno sostorilstvo. Novi Kazenski zakonik (KZ-1) pa je s spremembami na področju storilstva in udeležbe sprožil različne razlage tega vprašanja, s čimer je razpravo o malomarnem sostorilstvu napravil (znova) aktualno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄2

Kazensko pravo v globalnem svetu

Matjaž Ambrož, 20.1.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 2/2011Članek iz revije Pravna praksa
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 46(1) 44(3) 43(1)
42(2) 41-42(1) 40-41(1) 39(1)
38(2) 38-39(1) 36(3) 34(1)
33(2) 32(1) 31-32(1) 29-30(1)
28-29(2) 27(2) 26(1) 25(2)
24-25(2) 23(1) 22(1) 21(2)
18(2) 17(2) 16-17(3) 15(1)
14(4) 13(3) 12(3) 11(3)
9(4) 8(1) 7(1) 7-8(1)
6(2) 5(4) 3(3) 2(6)
1(2)

Leto objave

2019(2) 2018(5) 2017(4) 2016(1)
2015(2) 2014(1) 2013(2) 2012(3)
2011(5) 2010(4) 2009(4) 2008(4)
2007(7) 2006(8) 2005(5) 2004(5)
2003(2) 2002(5) 2000(1) 1998(2)
1997(4) 1996(3) 1995(1) 1994(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov