O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 9 (od skupaj 9)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Mnenje glede vprašalnika za ravnatelje vrtcev

Irena Vovk, 21.1.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 03-04/2016V Direktoratu za predšolsko vzgojo so pripravili vprašalnik za ravnatelje vrtcev, da bi pridobili oceno o vključevanju otrok Romov v predšolsko vzgojo. Vprašalnik vsebuje zgolj osnovna vprašanja:
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Okviri in narava priznanj(a) krivde v veljavnem Zakonu o kazenskem postopku

mag. Aleksander Karakaš, 21.1.2016

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 03-04/2016Med pomembnejšimi novostmi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je bila uvedba posebnega naroka pred glavno obravnavo (285.a do 285.f člen ZKP), na katerem se obdolženec izjavi o krivdi za kaznivo dejanje in o nadaljnjem poteku kazenskega postopka. Izjava o krivdi je samostojna in neposredna ali pa je sestavni del sporazuma o priznanju krivde (450.a do 450.č člen ZKP) kot novega poenostavljenega postopka na koncu zakona. V prvem primeru obdolženi krivdo po obtožbi priznava (285.c člen ZKP) ali jo zanika (285.d člen ZKP), v drugem jo lahko zgolj prizna, saj v nasprotnem do navedenega sporazuma sploh ne more priti. Ko je krivda priznana, sledita po preverjeni izjaviteljevi zavesti in volji ter informativni zanesljivosti priznanja (točke 1-3 prvega odstavka 285.c člena ZKP) oziroma pravni veljavnosti sklenjenega sporazuma (točka 1 drugega odstavka 450.č člena ZKP) narok za izrek kazenske sankcije in sodba, ki bi sicer sledila praviloma dolgotrajni glavni obravnavi. Da je tako kazenski postopek institucionalno pomembno skrajšan in dinamično pospešen, verjetno ni treba posebej poudarjati, manj jasno pa je, s kakšnim priznanjem imamo glede na ureditev pred spremembo zakona pravzaprav opraviti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Poseg v osebnost zaradi posesti golih fotografij

dr. Klemen Pohar, 21.1.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 03-04/2016Zaradi porasta novih načinov izkazovanja naklonjenosti ima lahko danes razveza nove razsežnosti. Tak je bil primer v predstavljeni zadevi, v kateri je toženec na svojih elektronskih medijih hranil gole fotografije in videoposnetke tožnice, slednja pa je ob dejstvu, da se je njuna zveza končala, zahtevala njihov izbris. Nekatere posnetke je v času razmerja s tožnico posnel toženec (sicer fotograf) s privolitvijo tožnice, nekatere pa je posnela tožnica sama in mu jih posredovala. Prvostopenjsko sodišče je tožencu prepovedalo posredovanje spornih posnetkov tretjim osebam in njihovo javno objavo, hkrati pa mu je naložilo tudi njihov izbris. Predmet revizije je bila obveznost izbrisa posnetkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Zaposleni v Sloveniji tudi po nedavni sodbi ESČP nimajo nič manj pravic do zasebnosti na delovnem mestu

Mojca Prelesnik, 21.1.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 03-04/2016Britanski mediji so v zadnjih dneh sprožili pravi preplah z netočnimi in preveč posplošenimi razlagami nedavne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Bărbulescu proti Romuniji. Sodišče je, kot ugotavlja v odklonilnem ločenem mnenju sodnik de Albuquerque, nedvomno zamudilo odlično priložnost, da bi dodatno razvilo svojo prakso na področju pričakovane zasebnosti pri rabi službenih komunikacijskih sredstev. Nikakor pa niso točne navedbe o novih pravilih v zvezi z zasebnostjo na delovnem mestu, kakršne je bilo mogoče prebrati v (predvsem britanskih) medijih. Iz sodbe namreč nikakor ne izhaja splošna pravica delodajalcev do nadzora zasebne spletne komunikacije zaposlenih; nasprotno, vsakršno tako posploševanje je neprimerno in zavajajoče, na kar je opozoril celo Svet Evrope. ESČP namreč dejanj delodajalca sploh ni presojalo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Solastnina: načini pridobitve in razpolaganje

Nadija Šuler, 21.1.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Nadija Šuler, Pravna praksa, 03-04/2016Solastnina je posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari. Pri solastnini ni razdeljena stvar, temveč lastninska pravica. Solastnik pri uporabi, upravljanju in v nekaterih primerih tudi pri razpolaganju nujno vstopa v korelacijo s preostalimi solastniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Pravni položaj fetusa in sodna praksa ESČP

Luka Vlačić, 21.1.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Luka Vlačić, Pravna praksa, 03-04/2016V Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP) ni določb, ki bi izrecno urejale pravni položaj fetusa, sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pa glede tega ne ponuja jasnih odgovorov. Kljub temu je na podlagi analize EKČP in sodne prakse ESČP mogoče ugotoviti, da iz EKČP izhaja pozitivna obveznost držav, da na področjih, na katerih so si med seboj v nasprotju interesi fetusa, nosečnice, (bodočega) očeta in družbe ter morebitni drugi interesi, zagotovijo pravično ravnotežje med vsemi relevantnimi interesi, kot tudi njihovo učinkovito zaščito. Pojavlja se vprašanje, ali sta tako pravično ravnotežje in učinkovita zaščita zagotovljena tudi v slovenskem pravnem redu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Kazenskopravne posledice uveljavljanja lažnih zahtevkov v pravdnem postopku

Miha Šošić, 21.1.2016

Civilni sodni postopki

Miha Šošić, Pravna praksa, 03-04/2016Stranke, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci morajo v pravdnem postopku govoriti resnico in pošteno uporabljati svoje procesne pravice. Uveljavljaje lažnih zahtevkov v pravdnem postopku, naj bo to v obliki tožbe, nasprotne tožbe, pobotnega ugovora ali drugega procesnega dejanja, ima lahko nekatere kazenskopravne posledice, ki jih bom predstavil v nadaljevanju. Pri tem bom opisal tudi posebno obliko izvršitve kaznivega dejanja goljufije, t. i. procesno goljufijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Odškodninska odgovornost delodajalca - fizični napad stranke na delavko CSD

Avtor ni naveden, 21.1.2016

Obligacije, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 03-04/2016Fizični napad stranke na toženčevega zaposlenega ni običajno tveganje, ki bi ga moral ta sprejeti. Konkretna škoda je predvidljiva posledica toženčeve opustitve zagotavljanja varnostnih ukrepov za zagotovitev osebne varnosti zaposlenih na centru za socialno delo, zlasti upoštevaje njegovo specifično dejavnost. Zaradi posebne občutljivosti problematike, ki jo toženec obravnava, se namreč stiske strank izkazujejo tudi v povečani možnosti nastanka konfliktnih situacij, ki se lahko končajo tudi z ogrozitvijo oziroma posegom v psihofizično stanje zaposlenih delavcev na CSD.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Povrnitev nepremoženjske škode - opredelitev teže poškodbe

Avtor ni naveden, 21.1.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 03-04/2016Nepremoženjska škoda in denarna odškodnina zanjo sta pojmovno nezdružljivi kategoriji. Že zato in zato ker pomeni denarna odškodnina za oškodovančevo prizadetost v osebni sferi satisfakcijo, ker je pojem pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pravni standard in ker bi zgolj upoštevanje individualizacije pri odmeri te odškodnine lahko vodilo k arbitrarnosti ali težnjam, ki z njeno naravo in namenom denarne niso združljive, je potrebno vrednotenje vsake konkretne škode. To vrednotenje pomeni najprej njeno umeščanje v razmerja med lažjimi, srednjimi in težjimi škodami, nato pa temu ustrezno priznanje pravične denarne odškodnine.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 03-04

Leto objave

2016(9)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOP QRSŠ TUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov