O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 39)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Sosed v večstanovanjski hiši obnavlja stanovanje

Boštjan Udovič, 23.8.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 30-31/2018V večstanovanjski stavbi se je spodnji sosed odločil obnoviti stanovanje, kar je očitno vključevalo tudi podiranje nenosilne stene. Najavo del je objavil le na oglasni deski v bloku. Na pristojni Upravni enoti so potrdili, da podiranje stene ni bilo najavljeno. Ob podiranju stene so na stenah mojega stanovanja, ki je nad njegovim, nastale razpoke. Upravnika sem najprej klicala zaradi hrupa in prahu, kasneje še zaradi razpok na stenah, ki sem jih tudi fotografirala. Upravnik si je razpoke ogledal, zapisnika o ogledu pa ni naredil in ga tudi po večkratnih pozivih noče narediti. V mojem stanovanju se razpoke širijo. S tem je seveda tudi vrednost stanovanja nižja. Upravnik je pridobil kontakt izvajalca del v spodnjem stanovanju, ki je ponudil sanacijo. A jaz izvajalcu del ne zaupam, saj je delo opravil nestrokovno, kar dokazujejo razpoke v mojem stanovanju. Upravnik se sedaj izgovarja, da je to vse, kar je njegova naloga. Jaz pa menim, da sta njegovi nalogi tudi pravočasno opozarjanje stanovalcev na nestrokovna delovanja v večstanovanjski stavbi in pomoč pri sanaciji stanovanj nedolžnih žrtev takih posegov drugih etažnih lastnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Premoženje nezakonitega izvora pred uveljavitvijo zakona

Avtor ni naveden, 23.8.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/20181. Prvi odstavek 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Časovno omejen mandat ni rešitev za težave pri upravljanju

Boštjan Udovič, 23.8.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 30-31/2018Od marca 2016, ko je Ministrstvo za okolje in prostor obvestilo, da bo začelo s postopki za celovito spremembo stanovanjske zakonodaje, v okvir katere trenutno spada tudi področje upravljanja nepremičnin (oziroma večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavb), sta laična in strokovna javnost ponudili veliko predlogov za izboljšanje sedanje ureditve. Žal so predvsem predlogi laične javnosti pogosto nedomišljeni in nekonsistentni, včasih pa izvirajo iz partikularnih interesov posameznega predlagatelja. Resorno ministrstvo na nekatere predloge ni uspelo odgovoriti s strokovnimi argumenti in je deloma tudi popuščalo pod težo populistične všečnosti nekaterih idej. Večkrat so bila preslišana opozorila strokovnih krogov, da vsakega predloga žal ni mogoče uporabiti v slovenskem sistemu upravljanja nepremičnin, ne da bi korenito posegli v same temelje ureditve, ki se je v precejšnji meri do sedaj izkazala za zgledno in moderno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Prenehanje začasne odredbe zaradi poteka časa

Vodnjov Ajda, Verbajs Gregor, 23.8.2018

Civilni sodni postopki

Ajda Vodnjov, Gregor Verbajs, Pravna praksa, 30-31/2018V praksi ni povsem jasno, ali lahko sodišče po uradni dolžnosti ustavi postopek zavarovanja z začasno odredbo in razveljavi opravljena dejanja, če je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, ali pa to lahko stori samo na podlagi predloga dolžnika. To je pomembno predvsem za izvrševalce začasnih odredb (npr. organizacije za plačilni promet; v nadaljevanju: banke), ki imajo na podlagi začasne odredbe zadržana sredstva dolžnika, nato pa niti sodišče po uradni dolžnosti ne izda sklepa o ustavitvi postopka niti dolžnik ne predlaga izdaje sklepa o ustaviti postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj. Glede na zakonsko ureditev in namen zakonodajalca meniva, da lahko sodišče po uradni dolžnosti ustavi postopek zavarovanja, če je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Prenos OP v ZDA in biometrijski podatki

Matej Vošner, 23.8.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 30-31/2018Ali za prenos osebnih podatkov iz družbe v Sloveniji v matično družbo v ZDA na podlagi zasebnostnega ščita EU-ZDA zadostuje sklenitev pogodbe med obdelovalcem in upravljavcem osebnih podatkov? Ali se za zbiranje prstnih odtisov zaposlenih potrebuje odločba Informacijskega pooblaščenca (IP)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

(Ne)veljavnost tihe privolitve

Matej Vošner, 24.8.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 30-31/2017Ali se kot pravno veljavna osebna privolitev za primere neposrednega trženja lahko štejeta tudi sámo dejanje koriščenja zbranih nalepk in predložitev klubske kartice s strani potrošnika? Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) namreč ne predpisuje posebnih pogojev obličnosti privolitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Civilna kazen v evropskem in slovenskem pravu

dr. Eneja Drobež, 24.8.2017

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 30-31/2017Sodišče EU se je v nekaj nedavnih sodbah intenzivneje ukvarjalo z vprašanjema, kakšna odškodnina naj se prisodi imetniku za kršitev njegovih pravic intelektualne lastnine in ali so pri tem dovoljene tudi kaznovalne odškodnine. Pri tem je posebej pomembna sodba Sodišča EU v zadevi Stowarzyszenie "Oławska Telewizja Kablowa", ki pa je v pravni literaturi tudi kritizirana. Odškodnina naj bi načeloma še vedno zgolj nadomestila vse stroške in izgube, ki so imetniku pravic nastale s kršitvijo. Čeprav lahko država članica zakonsko predvidi tudi kaznovalne odškodnine, je Sodišče EU opozorilo na nevarnosti njenega samodejnega določanja ob vsakršni kršitvi, predvsem z vidika zlorabe pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Kje v Sloveniji sodišča kršijo ustavne pravice - kršitve ustavnih pravic po območjih višjih sodišč

Teršek Andraž, Toplak Jurij, 24.8.2017

Sodišča

dr. Andraž Teršek, dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 30-31/2017V najboljši veri in s prepričanjem, da gre za enega od temeljev naše skupne - pravniškopoklicne, akademsko-učiteljske in splošne pravoslovne - odgovornosti pred in za pravno državo - kot vladavino prava in temeljnih ustavnih pravic in svoboščin, pogosto, dejansko ves čas in brez večjih premorov s članki, knjigami in komentarji javno opozarjava (to pa počnejo tudi nekateri drugi najini pravoslovni kolegi in kolegice) na problem nespoštovanja ustave in civilizacijsko osrednjih mednarodnopravnih dokumentov (predvsem Evropske konvencije o človekovih pravicah) - tudi - pred slovenskimi sodišči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Pomanjkljivo strokovno znanje o finančni forenziki

Toni Tovornik, 24.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Toni Tovornik, Pravna praksa, 30-31/2017Strokovni odbor Sveta Evrope (SE), ki se ukvarja s problematiko pranja denarja in financiranja terorizma, je v zadnjem poročilu opozoril, da je glede na obstoječa tveganja za pranje denarja v Sloveniji potrebno večje število preiskav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Kolektivno kaznivo dejanje - teoretična dilema v slovenski kazenski teoriji in praksi

dr. Miha Šepec, 24.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 30-31/2017Šošić je že leta 2013 opozoril, da se kolektivno kaznivo dejanje v naši teoriji, zakonodaji in sodni praksi razlaga nedosledno ter da bi bilo treba to nedoslednost odpraviti. Z njim se vsekakor strinjam, in ker gre za resen dogmatični problem, ki je v našem pravnem prostoru še vedno prisoten, temu namenjam ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

ESČP: nov način odločanja sodnika posameznika

Lena Šutanovac, 24.8.2017

Sodišča

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 30-31/2017Odločanje sodnika posameznika je bilo ena izmed kritičnih in kritiziranih točk Protokola št. 14 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Glavna tarča kritik je bilo dejstvo, da (dokončne) zavrnilne odločitve niso bile dovolj obrazložene. Po novem bo sodnik posameznik pri odločanju o očitno nedopustnih pritožbah dolžan podati kratko obrazložitev svoje odločitve in skladnosti s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Uporaba uradnih zaznamkov, izločenih iz kazenskega spisa, v pravdi

Avtor ni naveden, 18.8.2011

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2011Zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v ZPP ni pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP. Z izločitvijo dokazov v kazenskem postopku se varujejo pravice obdolženca, hkrati pa se ne posega v pravice nobenega drugega posameznika. V pravdnem postopku pa si nasproti stojita dve enakovredni stranki in bi, če uporaba določenega dokaza ne bi bila dopuščena, prišlo do posega v ustavno pravico do dokaza kot del pravice do izjave v postopku nasprotne strank.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

(Problematično) skrajševanje kazenskih postopkov in nekatere druge predlagane spremembe v noveli ZKP-K

Andreja Tratnik, 18.8.2011

Kazenski postopek

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 30-31/2011"Namesto pet dobiš tri. Zdaj priznaš?" "Priznam." Tako nekako bi lahko poenostavljeno in karikirano predstavili nov pristop k reševanju kazenskih zadev oziroma "krajši in hitrejši kazenski postopek", kot ga promovira predlagatelj predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (predlog novele ZKP-K). V ta namen se bo v kazenski postopek vpeljal nov institut pogajanj o priznanju krivde (ang. plea bargaining). Z njegovo pomočjo bo kazenski postopek gotovo hitrejši, učinkovitejši, vprašanje pa je, če tudi pravičnejši.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Adhezijski postopek - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca

Avtor ni naveden, 18.8.2011

Kazenski postopek, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2011Sodišče v kazenskem postopku nima pooblastila za zavrnitev oziroma zavrženje premoženjskopravnega zahtevka in to tudi v primeru, če ugotovi, da teče v zvezi s tem pravda ali da je bila celo izrečena že pravnomočna sodba ali da obstaja drug izvršilni naslov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Odškodninska odgovornost predsednika sveta delavcev - nujni stroški za delo sveta delavcev

Avtor ni naveden, 18.8.2011

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2011Ne svet delavcev ne njegov predsednik ne moreta s svojimi odločitvami povzročati stroškov delodajalcu, če o tem ni ustreznega dogovora ali arbitražne odločbe, ki nadomesti dogovor (104. člen ZSDU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Nadzor občine nad izvajanjem javne službe oskrbe zapuščenih živali

Irena Vovk, 18.8.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 30-31/2011Občina je po Zakonu o zaščiti živali dolžna skrbeti za zapuščene živali, zato ima z zavetiščem sklenjeno pogodbo o njihovi oskrbi. Ker obstaja sum, da opravlja zavetišče sterilizacijo oziroma kastracijo lastniških živali in nato izstavi račun na občino, občinski svetniki zahtevajo podatek o prevzemniku živali, saj sta v tem primeru najditelj in prevzemnik ista oseba. Podatki so namreč bistveni za plačilo računov (porabo javnih sredstev) in pomenijo pogodbeno obveznost. Ali je zavetišče dolžno posredovati te podatke občinskim svetnikom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Roki in plačilna zamuda po ZPreZP

Vesna Kranjc, 18.8.2011

Obligacije

dr. Vesna Kranjc, Pravna praksa, 30-31/2011V Pravni praksi so posamezni prispevki že obravnavali vprašanja, ki jih ureja Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP). Ta prispevek se nanaša le na vprašanja, povezana z roki za izpolnitev denarne obveznosti - kdaj začne teči rok za plačilo, kdaj nastopi zamuda, o katerih vprašanjih glede roka se lahko stranki avtonomno dogovorita in o posledicah zamude. Pred predstavitvijo ureditve po ZPreZP je predstavljena ureditev po Obligacijskem zakoniku (OZ), kot je določena za gospodarske pogodbe, saj je tudi ZPreZP namenjen gospodarskim pogodbam, ob tem pa tudi pogodbam gospodarskih subjektov z osebami javnega prava (drugi odstavek 1. člena).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Nepremičnina, nevpisana v zemljiško knjigo - skupna lastnina zakoncev - dobrovernost zastavnega upnika

Avtor ni naveden, 18.8.2011

Obligacije, Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2011Zgolj to, da nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi, kreditodajalcu ne nalaga večjega bremena glede ugotavljanja resničnega lastninskega stanja na nepremičnini. Večjo skrbnost pri sklepanju kreditne pogodbe bi toženki lahko naložili le, če bi bile ob sklepanju zastavne pogodbe podane okoliščine, ki bi ji vzbujale dvom v to, da tožničin mož ni edini lastnik stanovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Nedopustni poseg v lastninsko pravico zaradi kategorizacije občinskih cest

Avtor ni naveden, 18.8.2011

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2011Člen 6 Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šentjur, kolikor kategorizira javno pot "Slivnica 17a", v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 884/3, k. o. Slivnica pri Celju, se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Singularno pravno nasledstvo - vrnitev zasežene stvari - pravni interes za vmesni ugotovitveni zahtevek

Avtor ni naveden, 18.8.2011

Kazenski postopek, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2011Po stališču teorije gre pri odtujitvi lahko tudi za singularno pravno nasledstvo na podlagi sodne odločbe. Kljub temu izvršitve odločbe sodišča v konkretnem kazenskem postopku, na podlagi katere je bilo vozilo vrnjeno pooblaščencu domnevno pravega lastnika, po presoji revizijskega sodišče ni mogoče subsumirati pod pojem singularnega pravnega nasledstva v smislu odtujitve iz 190. člena ZPP. Pravni prednik in pravni naslednik v tem primeru nista v nobenem civilnopravnem razmerju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Uporaba dokazov, pridobljenih pri carinskem nadzoru, v kazenskem postopku

Avtor ni naveden, 18.8.2011

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2011Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 2/2007 z dne 17. januarja 2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. III Kp 73/2006 z dne 13. septembra 2006 in s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem št. K 66/2006 z dne 31. maja 2006 se zavrne
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Deset let ARS

Irena Vovk, 18.8.2011

Civilni sodni postopki

Irena Vovk, Pravna praksa, 30-31/2011Od uvedbe prvega programa sodišču pridružene mediacije je minulo že deset let, ugotavljajo na Ministrstvu za pravosodje. Mediacija je v desetletju torej postala vse privlačnejša ne le za posameznike, temveč tudi za podjetja. Pomembno prelomnico za mediacijo pa je vendarle prinesel Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS), ki je začel veljati 15. junija 2010 in ki alternativno reševanje sporov uvršča med redne poslovne funkcije sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Seznam dolžnikov za nadzorni svet javnega podjetja

Irena Vovk, 18.8.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 30-31/2011Nadzorni svet javnega podjetja, ki je v stoodstotni lasti občine, zahteva podatke o dolžnikih komunalnih storitev. Ali je to v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Katere osebne podatke sme zbirati detektiv?

Irena Vovk, 18.8.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 30-31/2011Katere podatke o dolžnikih (osebno ime, rojstni datum, EMŠO, naslov, podatki o premičnem in nepremičnem premoženju itd.) smejo zbirati detektivi? Kako pa je z zbiranjem podatkov o družbenikih izbrisane pravne osebe, tj. o dolžnikih v teh zadevah? Upniki, ki najamejo detektiva, v večini primerov razpolagajo zgolj z osebnimi imeni družbenikov izbrisane pravne osebe in njihovim zadnjim bivališčem oziroma s podatkom o bivališču, ki ga je družbenik navedel v aktih izbrisane družbe. Upnik pa ne more vložiti predloga za izvršbo, če nima dovolj podatkov o izbrisanem družbeniku dolžniku, saj takih informacij ni mogoče pridobiti brez natančnih identifikacijskih podatkov družbenika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Indeks nezaupanja v sodstvo = število sporov/število prebivalcev

Jan Zobec, 18.8.2011

Sodišča

Jan Zobec, Pravna praksa, 30-31/2011V Sloveniji, državi z dvema milijonoma prebivalcev, so v lanskem letu vsa sodišča skupaj prejela v reševanje 969.955 zadev, kar je za 4,8 odstotka več kot v letu 2009 (925.360). Upoštevaje nerešene zadeve iz leta 2009, so imela sodišča v preteklem letu v delu prek 1,45 milijona zadev.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 30-31

Leto objave

2018(5) 2017(6) 2011(16) 1999(12)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

ABCĆČD ĐEF G H IJ K L M NOP QRSŠ T U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov