O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 54)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Nasilje v družini - kako najti izhod?

mag. Sanela Štadler, 22.8.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Sanela Štadler, Pravna praksa, 30-31/2019Po nekaterih podatkih se nasilje nad ženskami odvija za vrati vsakega petega doma, kar pomeni, da mnogo odraslih moških ni sposobnih kontrolirati svojih čustvenih izbruhov in da ima naša družba resen problem. Vsako nasilje v družini se prične s čudovito ljubezensko zgodbo, ki pa se lahko izrodi v podobo nasilne zakonske zveze, kot jo prikaže film z naslovom V postelji s sovražnikom. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v 3. členu opredeljuje nasilje v družini kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja na enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinske članice ne glede na starost, spol ali katero drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Kakšne so pravne poti do izhoda iz takšne situacije? Predstavljam lastne izkušnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Sodniki naj ponotranjijo pravo EU

dr. Petra Weingerl, 22.8.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Sodišča

dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 30-31/2019V letu 2019 Slovenija praznuje 15. obletnico članstva v EU. Praznujemo pa še eno pomembno obletnico, ki se nanaša na varstvo temeljnih pravic. Letos mineva deset let, odkar je Listina EU o temeljnih pravicah (Listina EU) postala pravno zavezujoča, s tem pa je EU po več kot 50 letih od podpisa Rimske pogodbe dobila svoj zavezujoč katalog temeljnih pravic. Ti obletnici vabita h kritičnemu premisleku glede spoštovanja in uporabe prava EU v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Osebnostne pravice - pravica do združevanja - pravno priznana nepremoženjska škoda

Avtor ni naveden, 22.8.2019

Obligacije, Društva, javni shodi, prireditve

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019Pravica do združevanja ne spada med osebnostne pravice, ki so predmet varstva v okviru pravno priznane nepremoženjske škode zaradi pretrpljenih duševnih bolečin, do povrnitve katere je posameznik upravičen po 179. členu OZ. Vrednota te pravice se izraža v povezovanju posameznikov med seboj, to pa presega obseg pravic iz 179. člena OZ, ki izvirajo neposredno in zgolj iz človekove osebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - vložitev neuspešne tožbe

Avtor ni naveden, 22.8.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019Škoda, ki jo uveljavlja tožnica, izhaja iz vložene izpodbojne tožbe po določbah ZFPPIPP in ni odvisna od vsebine njene terjatve, ki jo je prijavila v stečajnem postopku, zato se tožnica ne šteje za upnico, ampak za tretjo osebo. Odškodninskega zahtevka zoper stečajnega upravitelja zato ni mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan 102. člena ZFPPIPP; za vtoževano škodo odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti (131. členu OZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Država in notranje delovanje verskih skupnosti

Igor Vuksanović, 22.8.2019

Verske skupnosti

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 30-31/2019Kako sme država posegati v notranje poslovanje verskih skupnosti (finančna, kadrovska in organizacijska vprašanja, notranje razprtije itd.)? To vprašanje me je začelo zanimati, ko sem v medijih zasledil novice o dveh sodnih postopkih, ki sta posledica notranjih sporov v Srbski pravoslavni cerkvi (SPC).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Ni vsak novinar, kdor objavlja posnetke policistov

Zoran Skubic, 22.8.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 30-31/2019Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) še vedno buri duhove. In to ne samo zato, ker v Sloveniji še vedno nimamo uveljavljenega domačega implementacijskega predpisa, kar med drugim hromi predvsem določena nadzorna, zlasti pa inšpekcijska pooblastila Informacijskega pooblaščenca. Nekaj zmede povzroča tudi mestoma precej nedodelano besedilo uradnega popravka GDPR, ki je bilo uradno objavljeno dva dni pred dokončno uveljavitvijo novele. Upoštevajoč vse navedeno, se upravičeno postavlja vprašanje, kakšno dejansko vrednost še ima sodna praksa Sodišča (EU), ki se nanaša na pravila normativne predhodnice GDPR, tj. Direktive 95/46 o varstvu osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Subjektivni elementi protipravnosti in bit kaznivega dejanja

Primož Baucon, 22.8.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 30-31/2019Pri subjektivnih elementih protipravnosti gre za vprašanje, ali mora storilec vedeti za obstoj okoliščin, ki vodijo k izključitvi protipravnosti njegovega ravnanja, da bi bilo njegovo ravnanje upravičeno. Običajno se kot razlog (podlaga) za izključitev protipravnosti razume skup predpostavk, ki ravnanje storilca, ki uresničuje znake nekega dejanja (predvidenega v zakonu), napravi za dopustno, to je za pravno upravičeno. Če torej obstajajo razlogi za izključitev protipravnosti, uresničitev biti kaznivega dejanja ne zadošča za obstoj protipravnosti. Za boljši prikaz zadevne problematike, ki pri nas ni ustrezno obravnavana in zato povzroča težave v pravosodni praksi, je treba obravnavati razmerja med posameznimi elementi splošnega pojma kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Italijanska ureditev dosmrtnega zapora za vodje mafijskih združb

Luka Vlačić, 22.8.2019

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2019V nedavni zadevi Marcello Viola proti Italiji (št. 2) je mali senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ugotovil kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v primeru pritožnika, ki je bil leta 1999 obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi več kaznivih dejanj ugrabitve, umora ter sodelovanja v mafijski združbi, v kateri je imel vodilno vlogo, in ki je leta 2015 je neuspešno zaprosil za pogojni odpust.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Posredovanje spletne ankete študentom

Sonja Strle, 22.8.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 30-31/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede posredovanja spletnega vprašalnika študentom. V sklopu dispozicije doktorske disertacije je namreč želel raziskati eno izmed zdravstvenih tematik na reprezentativnem vzorcu študentske populacije, pri tem pa se je želel obrniti na dekane posameznih fakultet, ki bi povezavo do spletnega vprašalnika posredovali svojim študentom. Ali je takšen pristop ustrezen in katera soglasja je treba ob tem zagotoviti (soglasje zavoda ali soglasje posameznih študentov)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Hramba DNK profila pravnomočno obsojenih

Primož Križnar, 22.8.2019

Kazenski postopek, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 30-31/2019V praksi se pogosto dogaja, da osumljenca s kaznivim dejanjem povezujejo biološke sledi, najdene na predmetih ali kraju kaznivega dejanja. Ob odsotnosti drugih dokazov, ki bi kazali na vpletenost osumljenca, je kronski dokaz za to poročilo o preiskavi z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), katerega vsebina kaže, da se zavarovane biološke sledi in primerjalni biološki material osumljenca ujemajo. Zadeva se zaplete, ko tako identificiran osumljenec po podatkih kazenske evidence Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije (RS) velja za neobsojenega in se s poizvedbami ugotovi, da je bil njegov primerjalni profil DNK pridobljen za potrebe drugega kazenskega postopka, v katerem mu je bila izrečena pravnomočna obsodilna sodba, ki pa je bila zaradi rehabilitacije iz kazenske evidence že izbrisana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Kodifikacija pogodbe o izdelavi aplikativne računalniške programske opreme

mag. Sanela Brglez, 22.8.2019

Obligacije

mag. Sanela Brglez, Pravna praksa, 30-31/2019Pogodba o izdelavi aplikativne računalniške programske opreme pridobiva pomen, saj se tehnični informacijski sistemi združujejo s poslovnimi sistemi, kar predstavlja zahtevno nalogo tako za informatike kot tudi za pravnike, ki sodelujejo pri pripravi takšnih pogodb. Razvoj informacijske tehnologije, kompleksnost programskih rešitev, ki jih potrebujejo naročniki, in nova vsebina izpolnitvenih ravnanj pogodbenih strank odpirajo vprašanje, ali je nastopil čas za kodifikacijo takšne pogodbe. Pri uzakonitvi posamezne pogodbe pa je treba odgovoriti na vprašanje, ali obstoječi zakonodajni okvir zagotavlja zadostno pravno varstvo ali pa je v konkretnem primeru potrebna drugačna razporeditev pravic in obveznosti med strankama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Vgradnja nadstrešnega okna v večstanovanjski stavbi

mag. Suzana Pisnik, 22.8.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 30-31/2019• Kakšno soglasje etažnih lastnikov potrebuje lastnik mansardnega stanovanja v večstanovanjski stavbi za vgradnjo nadstrešnega okna na strehi, pri čemer se z vgradnjo poseže v konstrukcijo objekta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Časovni vidik ustavnosodnih presoj Zakona o kazenskem postopku

Leon Recek, 22.8.2019

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 30-31/2019Zakon o kazenskem postopku (ZKP) je bil doslej noveliran štirinajstkrat. Ustavno sodišče je njegovo neskladnost z ustavo ugotovilo v sedemnajstih odločbah (to število zajema tako ugotovitvene kot razveljavitvene odločbe), v sedmih pa je odločilo, da neskladja ni. Zastavlja se vprašanje, kako je Ustavno sodišče ravnalo v položaju, ko je bil ZKP po vložitvi zahteve ali pobude za začetek postopka presoje ustavnosti noveliran, vendar na način, da izpodbijana določba ni bila spremenjena. Natančneje, na katero različico zakona se je nanašala končna odločitev? Na tisto, ki je veljala ob vložitvi zahteve (pobude), na tisto, ki je veljala ob izdaji odločbe, ali na kakšno tretjo? Zadev, ki ustrezajo tem merilom, je petnajst: osem (od sedemnajstih), v katerih je bila ugotovljena protiustavnost, in vseh sedem, v katerih je bilo ugotovljeno, da protiustavnosti ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Prekoračitev dovoljenega v razlagi sodbe?

Zvjezdan Radonjić, 22.8.2019

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 30-31/2019Pred dnevi so se štirje ugledni pravniki (Gorazd Fišer, dr. Blaž Mlinar Kovačič, dr. Andraž Teršek in mag. Matevž Krivic) kritično ozrli na (neobjavljeno) sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 53384/2014 (obdolženi Milko Novič). Opozorili so na domnevno prekoračitev dovoljenega pri obrazložitvi sodb, češ da bi naj bilo v sodbi Milku Noviču zaznati dokazne zaključke glede krivde neke druge osebe (Michel Stephan) in morebitnega sodelovanja dveh nadaljnjih oseb. S kritiki se ne strinjam, kajti unikatni slovenski kazenskopravni sistem ne le dovoljuje, temveč v konkretnem primeru celo narekuje takšno obrazložitev. Njihovo nerazumevanje izredno zapletene materije je dokaj pričakovano, prav tako dvomljivost in spornost razlag, ki nujno spremljajo veljavne, vendar invalidne predpise.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja

mag. Sebastijan Valentan, 22.8.2019

Verske skupnosti

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 30-31/2019Zaradi naraščajočega nasilja nad pripadniki različnih verskih skupnosti po svetu je Generalna skupščina Združenih narodov (GS ZN) 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju na predlog Brazilije, Kanade, Egipta, Iraka, Jordanije, Nigerije, Pakistana, Poljske in Združenih držav Amerike sprejela Resolucijo A/RES/73/296, s katero je 22. avgust določila za mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Prenos OP v ZDA in biometrijski podatki

Matej Vošner, 23.8.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 30-31/2018Ali za prenos osebnih podatkov iz družbe v Sloveniji v matično družbo v ZDA na podlagi zasebnostnega ščita EU-ZDA zadostuje sklenitev pogodbe med obdelovalcem in upravljavcem osebnih podatkov? Ali se za zbiranje prstnih odtisov zaposlenih potrebuje odločba Informacijskega pooblaščenca (IP)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Premoženje nezakonitega izvora pred uveljavitvijo zakona

Avtor ni naveden, 23.8.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/20181. Prvi odstavek 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Sosed v večstanovanjski hiši obnavlja stanovanje

Boštjan Udovič, 23.8.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 30-31/2018V večstanovanjski stavbi se je spodnji sosed odločil obnoviti stanovanje, kar je očitno vključevalo tudi podiranje nenosilne stene. Najavo del je objavil le na oglasni deski v bloku. Na pristojni Upravni enoti so potrdili, da podiranje stene ni bilo najavljeno. Ob podiranju stene so na stenah mojega stanovanja, ki je nad njegovim, nastale razpoke. Upravnika sem najprej klicala zaradi hrupa in prahu, kasneje še zaradi razpok na stenah, ki sem jih tudi fotografirala. Upravnik si je razpoke ogledal, zapisnika o ogledu pa ni naredil in ga tudi po večkratnih pozivih noče narediti. V mojem stanovanju se razpoke širijo. S tem je seveda tudi vrednost stanovanja nižja. Upravnik je pridobil kontakt izvajalca del v spodnjem stanovanju, ki je ponudil sanacijo. A jaz izvajalcu del ne zaupam, saj je delo opravil nestrokovno, kar dokazujejo razpoke v mojem stanovanju. Upravnik se sedaj izgovarja, da je to vse, kar je njegova naloga. Jaz pa menim, da sta njegovi nalogi tudi pravočasno opozarjanje stanovalcev na nestrokovna delovanja v večstanovanjski stavbi in pomoč pri sanaciji stanovanj nedolžnih žrtev takih posegov drugih etažnih lastnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Prenehanje začasne odredbe zaradi poteka časa

Vodnjov Ajda, Verbajs Gregor, 23.8.2018

Civilni sodni postopki

Ajda Vodnjov, Gregor Verbajs, Pravna praksa, 30-31/2018V praksi ni povsem jasno, ali lahko sodišče po uradni dolžnosti ustavi postopek zavarovanja z začasno odredbo in razveljavi opravljena dejanja, če je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, ali pa to lahko stori samo na podlagi predloga dolžnika. To je pomembno predvsem za izvrševalce začasnih odredb (npr. organizacije za plačilni promet; v nadaljevanju: banke), ki imajo na podlagi začasne odredbe zadržana sredstva dolžnika, nato pa niti sodišče po uradni dolžnosti ne izda sklepa o ustavitvi postopka niti dolžnik ne predlaga izdaje sklepa o ustaviti postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj. Glede na zakonsko ureditev in namen zakonodajalca meniva, da lahko sodišče po uradni dolžnosti ustavi postopek zavarovanja, če je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Časovno omejen mandat ni rešitev za težave pri upravljanju

Boštjan Udovič, 23.8.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 30-31/2018Od marca 2016, ko je Ministrstvo za okolje in prostor obvestilo, da bo začelo s postopki za celovito spremembo stanovanjske zakonodaje, v okvir katere trenutno spada tudi področje upravljanja nepremičnin (oziroma večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavb), sta laična in strokovna javnost ponudili veliko predlogov za izboljšanje sedanje ureditve. Žal so predvsem predlogi laične javnosti pogosto nedomišljeni in nekonsistentni, včasih pa izvirajo iz partikularnih interesov posameznega predlagatelja. Resorno ministrstvo na nekatere predloge ni uspelo odgovoriti s strokovnimi argumenti in je deloma tudi popuščalo pod težo populistične všečnosti nekaterih idej. Večkrat so bila preslišana opozorila strokovnih krogov, da vsakega predloga žal ni mogoče uporabiti v slovenskem sistemu upravljanja nepremičnin, ne da bi korenito posegli v same temelje ureditve, ki se je v precejšnji meri do sedaj izkazala za zgledno in moderno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Pomanjkljivo strokovno znanje o finančni forenziki

Toni Tovornik, 24.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Toni Tovornik, Pravna praksa, 30-31/2017Strokovni odbor Sveta Evrope (SE), ki se ukvarja s problematiko pranja denarja in financiranja terorizma, je v zadnjem poročilu opozoril, da je glede na obstoječa tveganja za pranje denarja v Sloveniji potrebno večje število preiskav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Civilna kazen v evropskem in slovenskem pravu

dr. Eneja Drobež, 24.8.2017

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 30-31/2017Sodišče EU se je v nekaj nedavnih sodbah intenzivneje ukvarjalo z vprašanjema, kakšna odškodnina naj se prisodi imetniku za kršitev njegovih pravic intelektualne lastnine in ali so pri tem dovoljene tudi kaznovalne odškodnine. Pri tem je posebej pomembna sodba Sodišča EU v zadevi Stowarzyszenie "Oławska Telewizja Kablowa", ki pa je v pravni literaturi tudi kritizirana. Odškodnina naj bi načeloma še vedno zgolj nadomestila vse stroške in izgube, ki so imetniku pravic nastale s kršitvijo. Čeprav lahko država članica zakonsko predvidi tudi kaznovalne odškodnine, je Sodišče EU opozorilo na nevarnosti njenega samodejnega določanja ob vsakršni kršitvi, predvsem z vidika zlorabe pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

(Ne)veljavnost tihe privolitve

Matej Vošner, 24.8.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 30-31/2017Ali se kot pravno veljavna osebna privolitev za primere neposrednega trženja lahko štejeta tudi sámo dejanje koriščenja zbranih nalepk in predložitev klubske kartice s strani potrošnika? Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) namreč ne predpisuje posebnih pogojev obličnosti privolitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Kje v Sloveniji sodišča kršijo ustavne pravice - kršitve ustavnih pravic po območjih višjih sodišč

Teršek Andraž, Toplak Jurij, 24.8.2017

Sodišča

dr. Andraž Teršek, dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 30-31/2017V najboljši veri in s prepričanjem, da gre za enega od temeljev naše skupne - pravniškopoklicne, akademsko-učiteljske in splošne pravoslovne - odgovornosti pred in za pravno državo - kot vladavino prava in temeljnih ustavnih pravic in svoboščin, pogosto, dejansko ves čas in brez večjih premorov s članki, knjigami in komentarji javno opozarjava (to pa počnejo tudi nekateri drugi najini pravoslovni kolegi in kolegice) na problem nespoštovanja ustave in civilizacijsko osrednjih mednarodnopravnih dokumentov (predvsem Evropske konvencije o človekovih pravicah) - tudi - pred slovenskimi sodišči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Kolektivno kaznivo dejanje - teoretična dilema v slovenski kazenski teoriji in praksi

dr. Miha Šepec, 24.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 30-31/2017Šošić je že leta 2013 opozoril, da se kolektivno kaznivo dejanje v naši teoriji, zakonodaji in sodni praksi razlaga nedosledno ter da bi bilo treba to nedoslednost odpraviti. Z njim se vsekakor strinjam, in ker gre za resen dogmatični problem, ki je v našem pravnem prostoru še vedno prisoten, temu namenjam ta prispevek.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 30-31

Leto objave

2019(15) 2018(5) 2017(6) 2011(16)
1999(12)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB CĆČD ĐEF G H IJ K L M NOP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov