O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 110)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Izvedba listinskih dokazov z "lastnim branjem"

Janko Marinko, 5.12.2019

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 47/2019Z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-N je bil v slovenski kazenski postopek končno uveden način izvedbe listinskih dokazov, ki naj odpravi njihovo potratno in nepotrebno izvajanje - t. i. "bralne vaje". Uzakonjeni postopek se zgleduje po nemški ureditvi, zato je smiselno poleg same ureditve predstaviti tudi njeno praktično izvedbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Izročilna pogodba in nestrinjanje enega potomca

dr. Nana Weber, 5.12.2019

Obligacije, Dedovanje

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 47/2019Naša mama je umrla. Oče je živ, dediči pa smo še jaz in dva brata. Dogovarjali smo se o tem, da bi sklenili izročilno pogodbo za primer smrti očeta, vendar pa eden ob bratov izročilne pogodbe noče podpisati. • Ali to pomeni, da je izročilna pogodba neveljavna? • Ali lahko brat, ki se je strinjal z izročilno pogodbo, še vedno zahteva nujni dedni delež po očetu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Potrošniška prodaja po Direktivah 2019/770 in 2019/771

dr. Jorg Sladič, 5.12.2019

TRGOVINA, Obligacije

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 47/2019Slovenski zakonodajalec za razliko od nemškega, madžarskega in češkega ter celo deloma hrvaškega ni znal vdelati evropskega sistema varstva potrošnikov v OZ, pa čeprav OZ ne vsebuje bistveno drugačne ureditve. So pa razlike v posameznih vprašanjih. Po novih direktivah 2019/770 in 2019/771 se jamčevanje ne razlikuje bistveno od sistema po Direktivi 1999/44. Prišlo pa je do razvoja in dopolnitev, ki bodo prikazani v tem članku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Težave s pozabljanjem

Jasna Zakonjšek, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jasna Zakonjšek, Pravna praksa, 47/2019Ljudje si prizadevamo, da ne bi utonili v pozabo. Želimo si biti prepoznavni, znani, slavni. A vsak od nas bi rad v medijih o sebi prebral le pozitivne zapise. Če se v medijih pojavi zapis, ki govori o naših napakah in spodrsljajih, si seveda želimo, da bi ga lahko izbrisali in da bi javnost na naše sence iz preteklosti pozabila. Zaradi Googla in drugih iskalnikov, s pomočjo katerih lahko vsak zelo hitro dostopa tudi do starejših medijskih objav, pa je ta cilj težje dosegljiv, kot je bil v preteklosti, ko je bilo mogoče stare izvode časopisov in posnetkov oddaj najti le še v knjižnicah in v zaprašenih arhivih. Na pojav spletnih medijev je reagiralo tudi pravo, in sicer z uveljavljanjem pravice, na katero se posameznik (fizična oseba) lahko sklicuje, ko želi doseči, da bi javnost pozabila na njegove pretekle napake. Gre za pravico do pozabe. Vendar, kot je pogosto v pravu, zadeva ni enostavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Zavaja mednarodna znanstvena skupnost ali skupina izvedencev?

dr. Igor Areh, 5.12.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 47/2019S prispevkom odgovarjam na trditve, ki sta jih v članku "Napake in zavajanja v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov" zapisala dr. Tristan Rigler in dr. Sana Čoderl Dobnik, in sicer v imenu društva Zbornica kliničnih psihologov. Naslov njunega članka obljublja predstavitev domnevnih napak, vendar gre za pavšalno zavrnitev raziskave s trditvijo, da je avtor nekompetenten za njeno izvedbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Etažni lastnik želi ukrepati proti sosedu-prijavitelju

Sonja Strle, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 47/2019Eden izmed etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe je upravnika opozoril, da v pobudnikovem stanovanju prebiva večje število ljudi, kot jih je dejansko prijavljenih. Ker so bile navedbe prijavitelja lažne, je pobudnik od upravitelja stavbe za namen nadaljnjega ukrepanja (zaradi blatenja njegovega imena) želel pridobiti podatke o prijavitelju, pri čemer je bil neuspešen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Neustavnost dela Zakona o pravdnem postopku

Urša Ravnikar Šurk, 5.12.2019

Civilni sodni postopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 47/2019Ustavno sodišče je na zahtevo za presojo ustavnosti Vrhovnega sodišča izdalo odločbo U-I-391/18 in ugotovilo neskladnost tretjega odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagatelj je obširno pojasnil potek pravnomočno končanega pravdnega postopka in okoliščine, ki naj bi kazale na zveznost (koneksnost) med zadevo, v kateri se je odločalo o reviziji zoper zavrženje predloga za obnovo postopka, in izpodbijano ureditvijo. Posebej je utemeljil, zakaj v okoliščinah primera ni mogoče zavarovati človekovih pravic tožnika z ustavnoskladno razlago izpodbijanih določb ZPP, torej drugače kot pa z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti. Vlada je v svojem mnenju o zahtevi poudarila, da mora biti možnost vlaganja izrednega pravnega sredstva obnove postopka zožena, da se ne bi prekomerno posegalo v pravnomočne sodne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Neupravičeno razlikovanje pri roku za obnovo postopka

Avtor ni naveden, 5.12.2019

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2019Predlagatelji obnove postopka iz izpodbijane 9. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, ki morajo spoštovati objektivni rok petih let za obnovo postopka, so glede na predmet pravnega urejanja v bistvenem v enakem položaju kot predlagatelji obnove postopka iz 11. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, ki morajo spoštovati objektivni rok desetih let za obnovo postopka. Oboji si namreč s predlogom za obnovo postopka prizadevajo za razveljavitev pravnomočne sodbe, ki jim ni v korist, to pa utemeljujejo s pravnomočno odločbo, ki ima po zakonu neposreden obvezujoč učinek na odločanje sodišča v pravdi, pa se na to odločbo predlagatelj obnove v pravnomočno končani pravdi brez lastne krivde ni mogel sklicevati. Predlagatelji obnove iz 9. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku so glede možnosti učinkovite uveljavitve tega izrednega pravnega sredstva neenako obravnavani v primerjavi s predlagatelji obnove iz 11. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, saj imajo za vložitev predloga za obnovo postopka na voljo bistveno krajši objektivni rok. Za sporno razlikovanje med v bistvenem enakimi pravnimi položaji ne obstaja razumen razlog, ki bi bil stvarno utemeljen glede na predmet zakonodajnega urejanja in cilje, ki jih želi zakonodajalec pri tem doseči. Zato je izpodbijana ureditev v neskladju z načelom enakosti pred zakonom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Pripoznava verzijskega zahtevka za povračilo stroškov preživljanja mladoletnega otroka - nedopustnost razpolaganja s tožbenim zahtevkom - izigravanje upnikov

Avtor ni naveden, 5.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2019Sodna praksa opredeljuje zahtevek za povračilo stroškov preživljanja kot svojevrstni verzijski zahtevek, ki izvira iz zakonite preživninske obveznosti družinskega prava. Kot podvrsta obogatitvenih zahtevkov se zato nanaša na širše področje obveznostnega prava, torej področja, kjer prevladuje načelo avtonomije strank (2. člen OZ). Predpisa, ki bi prepovedoval pripoznavo takega zahtevka ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Oglasi na Facebooku in pogodbena obdelava podatkov

Sonja Strle, 6.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 47/2018Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o upravljanju Facebookove oglaševalske kampanje s strani marketinške agencije. Ta namreč kontaktne podatke (ime, telefonsko številko in elektronski naslov) pridobi samo za naknadno posredovanje podjetju in jih pri nadaljnjih kampanjah ne potrebuje. Ali mora zato na oglasu na Facebookovem jasno pisati, da kontaktne podatke pridobi marketinška agencija in jih kasneje posreduje podjetju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Preudarno izboljšati kazenskopravno zakonodajo

Drago Šketa, 6.12.2018

Kazenski postopek

Drago Šketa, Pravna praksa, 47/2018Letošnje leto je za slovensko pravosodje posebno, saj ga zaznamuje tudi stota obletnica delovanja državnega tožilstva na Slovenskem. Zgodovinska dejstva so sicer lahko suhoparna, vendar jim zaradi tega nikakor ne smemo odreči pomembnosti. Današnja dobro delujoča in dinamična tožilska organizacija je namreč plod stoletnih prizadevanj, ko se je iz vrhovnega pravdništva oblikovalo tožilstvo današnjega časa, ki je kot del pravosodja samostojen sui generis državni organ. Razvojna vizija za prihodnost vključuje odprtost in transparentnost državnega tožilstva, kar se že kaže s pričetkom objavljanja statističnih podatkov na uradni spletni strani Vrhovnega državnega tožilstva RS (VDT RS). Veliko sta k temu prispevala tudi modernizacija informacijskega sistema in razvoj analitične službe v iztekajočem se letu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Pogajanje o priznanju krivde (plea bargaining) po slovensko

Zvjezdan Radonjič, 6.12.2018

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 47/2018Pogajanje o priznanju krivde (ang. plea bargaining, PB) je v adversarnih kazenskih postopkih resna, v teoriji in sodni praksi do potankosti definirana strategija reševanja kazenskopravnih sporov, saj se jih na ta način konča pretežna večina. Veliko je strokovnih navodil, kako pristopiti k temu postopku za institucije tako na strani države kot obrambe. Pogajalski del je po resnosti pristopa najmanj enakovreden kasnejši fazi obravnave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

K večji učinkovitosti kazenskega postopka

Patricij Maček, 6.12.2018

Kazenski postopek

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2018"Ko govorimo o večji učinkovitosti kazenskega postopka, bi si drznil postaviti tezo, da si vsak od ključnih udeležencev učinkovitost kazenskega postopka predstavlja drugače," je bil prepričan moderator vsebinsko bogate konference K večji učinkovitosti kazenskega postopka odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak. Konferenca je potekala 21. novembra 2018 na PF Univerze v Ljubljani. Na njej so sodelovali pravniki iz različnih poklicev, organizirali pa sta jo Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) in Odvetniška akademija OZS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Avtentična razlaga ZKP

Toni Tovornik, 7.12.2017

Kazenski postopek

Toni Tovornik, Pravna praksa, 47/2017Državni zbor je pretekli teden sprejel avtentično razlago četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Novela ZPP-E in zastaranje

mag. Igor Strnad, 7.12.2017

Civilni sodni postopki

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 47/2017Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je bil spremenjen tudi tretji odstavek 337. člena ZPP, ki se sedaj glasi: "Ugovor pobota ali zastaranja, ki nista bila uveljavljena pred sodiščem prve stopnje, se ne moreta uveljavljati v pritožbi."
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Podatki o plači, s katerimi se lahko seznani vodja enote

Matej Vošner, 7.12.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 47/2017Ali višina obračunanega dodatka za nagrajevanje delovne uspešnosti zaposlenih sodi v kategorijo podatkov o plačah, ki se lahko posredujejo poslovodjam? V kakšnem obsegu lahko delodajalec vodjam poslovnih enot in strokovnih služb posreduje podatke o plačah delavcev, ki so zaposleni v tej enoti (na primer osnovna bruto plača, višina dodatkov za delovno uspešnost, pogoji dela ipd.)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

(Ne)smiselnost obveznosti pridobivanja soglasij za opravljanje mirne dejavnosti v stanovanju

Lidija Srebrnjak, 7.12.2017

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Lidija Srebrnjak, Pravna praksa, 47/2017Po trenutno veljavni zakonodaji je za opravljanje mirne dejavnosti v delu stanovanja treba pridobiti soglasja solastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev. Je pridobivanje soglasij res nujno potrebno ali gre le za nepotrebno oviro pri opravljanju dejavnosti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Elektronski kazenski vpisniki določajo izrek sodbe?

Zdenka Pavlovič, 7.12.2017

Kazenski postopek

Zdenka Pavlovič, Pravna praksa, 47/2017K pisanju tega prispevka me je spodbudil prejem sodbe, iz katere izhaja, da se je moralo sodišče "podrediti" elektronskemu kazenskemu vpisniku in izdati sodbo v nasprotju z določili Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Po prvem odstavku 82. člena Zakona o sodiščih sodišča zaradi učinkovitega opravljanja zadev sodne uprave, vodenja in preglednosti sodnih zadev, zakonitega odločanja sodišč, spoštovanja pravic strank in drugih udeležencev sodnih postopkov, lastne evidence in statističnega poročanja upravljajo vpisnike, imenike, pomožne knjige, registre in javne knjige, v katerih obdelujejo osebne in druge podatke iz spisov sodnih zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Predložitev informacij o kršitvah avtorskih pravic

dr. Eneja Drobež, 1.12.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 47/2016Ta sodba je za slovenske pravnike zanimiva s treh vidikov: prvič, v njej je sodišče ugotovilo, da je lahko avtorsko delo tudi povsem preprosta pločevinka piva. Drugič, z odsvojitvijo hčerinske družbe iz enega koncerna v drug koncern ne preidejo tudi licence za izkoriščanje neke pravice, če je to v nasprotju z licenčno pogodbo. Tretjič, v sodbi je prikazana ena izmed možnosti, kako oblikovati zahtevek na predložitev informacij po 172. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) oziroma 124.b členu Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1). Taki zahtevki pred slovenskimi sodišči do sedaj niso bili uspešni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Sklep o izterjavi stalnih prejemkov v postopku osebnega stečaja - v teoriji in praksi

Sandra Frece, 1.12.2016

Civilni sodni postopki

Sandra Frece, Pravna praksa, 47/2016V času velikega števila osebnih stečajev se mnogi delodajalci srečujejo z vprašanjem, kaj pomeni sklep o izterjavi stalnih prejemkov in kako ga izvrševati v praksi. Da bi bilo čim manj napačne izterjave stalnih prejemkov, sem se v prispevku odločila pojasniti, kaj sklep o izterjavi stalnih prejemkov sploh pomeni in kakšna je višina zneska stalnega prejemka, do katerega je upravičen stečajni dolžnik delavec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Proti nasilju

Irena Vovk, 1.12.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 47/2016Nasilje nad ženskami se smatra za kršitev človekovih pravic in je oblika diskriminacije žensk ter pomeni vsako dejanje nasilja zaradi spola, ki povzroči ali bi lahko povzročilo fizične, spolne, psihične in ekonomske posledice ali trpljenje žensk, vključno z grožnjo s takimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ne glede na to, ali se zgodi v javnem ali v zasebnem življenju, je v sporočilu za javnost ob Mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami 25. novembra 2016 zapisala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Snemanje sej zbora lastnikov večstanovanjske stavbe

Irena Vovk, 1.12.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 47/2016Upravnika večstanovanjske stavbe zanima, ali sme snemati zbor lastnikov večstanovanjske stavbe. Kakšno soglasje (pisno ali ustno) morajo dati lastniki stanovanj, da se lahko sestanek zbora lastnikov zvočno snema?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Pritožbeni postopek v sporih o objavi popravka ali odgovora - vročitev odgovora na pritožbo - pravica do izjave v postopku

Avtor ni naveden, 1.12.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2016Po prepričanju Vrhovnega sodišča je zakonodajalec v ureditvi postopka po ZMed imel ustavno dopusten razlog, da je v postopku s pritožbo zoper odločitve o pravici do objave popravka ali odgovora izključil uporabo določb ZPP glede vročitve pritožbe nasprotni stranki in možnost odgovora na pritožbo. Razlog učinkovitosti in pospešitve postopka je namreč pri odločitvi v zvezi s pravico do popravka ali odgovora ključen, saj lahko daljši časovni zamik pravico popolnoma izvotli. Vendar pa omenjeni ustavno legitimni cilj v primerih, ko sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje spremeni, premočno trči ob ustavno pravico do izjave nasprotne stranke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Do kod seže pravica seznanitve z lastnimi osebnimi podatki?

mag. Urban Brulc, 1.12.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Urban Brulc, Pravna praksa, 47/2016Ena izmed obveznosti, ki jo sistem varstva osebnih podatkov nalaga upravljavcem zbirk osebnih podatkov, je tudi zagotavljanje dostopa do osebnih podatkov in s tem povezanih informacij na zahtevo posameznikov, na katere se podatki nanašajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Nekaj novosti nove hrvaške insolvenčne zakonodaje

Branko Ilić, 3.12.2015

Civilni sodni postopki

Branko Ilić, Pravna praksa, 47/2015Z namenom učinkovitejšega reševanja problema insolventnosti gospodarskih subjektov v luči dolgotrajne gospodarske krize je hrvaški zakonodajalec 17. junija 2015 sprejel novi Stečajni zakon (SZ), ki je v celoti nadomestil dotlej veljavni istoimenski zakon (StZ) ter v dobršni meri spremenil in nadomestil Zakon o finančnem poslovanju in predstečajni poravnavi (ZFPPN). Zakonodajalec je z obsežno spremembo na področju insolvenčne zakonodaje, ki je začela veljati 1. septembra 2015, skušal slediti smernicam Priporočila Evropske komisije z dne 12. marca 2014 o novem pristopu k poslovnemu neuspehu insolventnosti, katerega cilj je zagotavljanje poenotenih nacionalnih insolvenčnih okvirov (Priporočilo), ki omogočajo zgodnje prestrukturiranje podjetij v finančnih težavah.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 47

Leto objave

2019(9) 2018(4) 2017(5) 2016(6)
2015(7) 2014(6) 2013(4) 2012(6)
2011(10) 2010(8) 2009(9) 2008(13)
2007(11) 2006(4) 2005(8)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov