O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 101)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Preudarno izboljšati kazenskopravno zakonodajo

Drago Šketa, 6.12.2018

Kazenski postopek

Drago Šketa, Pravna praksa, 47/2018Letošnje leto je za slovensko pravosodje posebno, saj ga zaznamuje tudi stota obletnica delovanja državnega tožilstva na Slovenskem. Zgodovinska dejstva so sicer lahko suhoparna, vendar jim zaradi tega nikakor ne smemo odreči pomembnosti. Današnja dobro delujoča in dinamična tožilska organizacija je namreč plod stoletnih prizadevanj, ko se je iz vrhovnega pravdništva oblikovalo tožilstvo današnjega časa, ki je kot del pravosodja samostojen sui generis državni organ. Razvojna vizija za prihodnost vključuje odprtost in transparentnost državnega tožilstva, kar se že kaže s pričetkom objavljanja statističnih podatkov na uradni spletni strani Vrhovnega državnega tožilstva RS (VDT RS). Veliko sta k temu prispevala tudi modernizacija informacijskega sistema in razvoj analitične službe v iztekajočem se letu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

K večji učinkovitosti kazenskega postopka

Patricij Maček, 6.12.2018

Kazenski postopek

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2018"Ko govorimo o večji učinkovitosti kazenskega postopka, bi si drznil postaviti tezo, da si vsak od ključnih udeležencev učinkovitost kazenskega postopka predstavlja drugače," je bil prepričan moderator vsebinsko bogate konference K večji učinkovitosti kazenskega postopka odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak. Konferenca je potekala 21. novembra 2018 na PF Univerze v Ljubljani. Na njej so sodelovali pravniki iz različnih poklicev, organizirali pa sta jo Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) in Odvetniška akademija OZS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Oglasi na Facebooku in pogodbena obdelava podatkov

Sonja Strle, 6.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 47/2018Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o upravljanju Facebookove oglaševalske kampanje s strani marketinške agencije. Ta namreč kontaktne podatke (ime, telefonsko številko in elektronski naslov) pridobi samo za naknadno posredovanje podjetju in jih pri nadaljnjih kampanjah ne potrebuje. Ali mora zato na oglasu na Facebookovem jasno pisati, da kontaktne podatke pridobi marketinška agencija in jih kasneje posreduje podjetju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Pogajanje o priznanju krivde (plea bargaining) po slovensko

Zvjezdan Radonjič, 6.12.2018

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjič, Pravna praksa, 47/2018Pogajanje o priznanju krivde (ang. plea bargaining, PB) je v adversarnih kazenskih postopkih resna, v teoriji in sodni praksi do potankosti definirana strategija reševanja kazenskopravnih sporov, saj se jih na ta način konča pretežna večina. Veliko je strokovnih navodil, kako pristopiti k temu postopku za institucije tako na strani države kot obrambe. Pogajalski del je po resnosti pristopa najmanj enakovreden kasnejši fazi obravnave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Novela ZPP-E in zastaranje

mag. Igor Strnad, 7.12.2017

Civilni sodni postopki

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 47/2017Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je bil spremenjen tudi tretji odstavek 337. člena ZPP, ki se sedaj glasi: "Ugovor pobota ali zastaranja, ki nista bila uveljavljena pred sodiščem prve stopnje, se ne moreta uveljavljati v pritožbi."
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Elektronski kazenski vpisniki določajo izrek sodbe?

Zdenka Pavlovič, 7.12.2017

Kazenski postopek

Zdenka Pavlovič, Pravna praksa, 47/2017K pisanju tega prispevka me je spodbudil prejem sodbe, iz katere izhaja, da se je moralo sodišče "podrediti" elektronskemu kazenskemu vpisniku in izdati sodbo v nasprotju z določili Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Po prvem odstavku 82. člena Zakona o sodiščih sodišča zaradi učinkovitega opravljanja zadev sodne uprave, vodenja in preglednosti sodnih zadev, zakonitega odločanja sodišč, spoštovanja pravic strank in drugih udeležencev sodnih postopkov, lastne evidence in statističnega poročanja upravljajo vpisnike, imenike, pomožne knjige, registre in javne knjige, v katerih obdelujejo osebne in druge podatke iz spisov sodnih zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

(Ne)smiselnost obveznosti pridobivanja soglasij za opravljanje mirne dejavnosti v stanovanju

Lidija Srebrnjak, 7.12.2017

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Lidija Srebrnjak, Pravna praksa, 47/2017Po trenutno veljavni zakonodaji je za opravljanje mirne dejavnosti v delu stanovanja treba pridobiti soglasja solastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev. Je pridobivanje soglasij res nujno potrebno ali gre le za nepotrebno oviro pri opravljanju dejavnosti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Avtentična razlaga ZKP

Toni Tovornik, 7.12.2017

Kazenski postopek

Toni Tovornik, Pravna praksa, 47/2017Državni zbor je pretekli teden sprejel avtentično razlago četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Podatki o plači, s katerimi se lahko seznani vodja enote

Matej Vošner, 7.12.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 47/2017Ali višina obračunanega dodatka za nagrajevanje delovne uspešnosti zaposlenih sodi v kategorijo podatkov o plačah, ki se lahko posredujejo poslovodjam? V kakšnem obsegu lahko delodajalec vodjam poslovnih enot in strokovnih služb posreduje podatke o plačah delavcev, ki so zaposleni v tej enoti (na primer osnovna bruto plača, višina dodatkov za delovno uspešnost, pogoji dela ipd.)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Snemanje sej zbora lastnikov večstanovanjske stavbe

Irena Vovk, 1.12.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 47/2016Upravnika večstanovanjske stavbe zanima, ali sme snemati zbor lastnikov večstanovanjske stavbe. Kakšno soglasje (pisno ali ustno) morajo dati lastniki stanovanj, da se lahko sestanek zbora lastnikov zvočno snema?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Proti nasilju

Irena Vovk, 1.12.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 47/2016Nasilje nad ženskami se smatra za kršitev človekovih pravic in je oblika diskriminacije žensk ter pomeni vsako dejanje nasilja zaradi spola, ki povzroči ali bi lahko povzročilo fizične, spolne, psihične in ekonomske posledice ali trpljenje žensk, vključno z grožnjo s takimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ne glede na to, ali se zgodi v javnem ali v zasebnem življenju, je v sporočilu za javnost ob Mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami 25. novembra 2016 zapisala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Do kod seže pravica seznanitve z lastnimi osebnimi podatki?

mag. Urban Brulc, 1.12.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Urban Brulc, Pravna praksa, 47/2016Ena izmed obveznosti, ki jo sistem varstva osebnih podatkov nalaga upravljavcem zbirk osebnih podatkov, je tudi zagotavljanje dostopa do osebnih podatkov in s tem povezanih informacij na zahtevo posameznikov, na katere se podatki nanašajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Pritožbeni postopek v sporih o objavi popravka ali odgovora - vročitev odgovora na pritožbo - pravica do izjave v postopku

Avtor ni naveden, 1.12.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2016Po prepričanju Vrhovnega sodišča je zakonodajalec v ureditvi postopka po ZMed imel ustavno dopusten razlog, da je v postopku s pritožbo zoper odločitve o pravici do objave popravka ali odgovora izključil uporabo določb ZPP glede vročitve pritožbe nasprotni stranki in možnost odgovora na pritožbo. Razlog učinkovitosti in pospešitve postopka je namreč pri odločitvi v zvezi s pravico do popravka ali odgovora ključen, saj lahko daljši časovni zamik pravico popolnoma izvotli. Vendar pa omenjeni ustavno legitimni cilj v primerih, ko sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje spremeni, premočno trči ob ustavno pravico do izjave nasprotne stranke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Sklep o izterjavi stalnih prejemkov v postopku osebnega stečaja - v teoriji in praksi

Sandra Frece, 1.12.2016

Civilni sodni postopki

Sandra Frece, Pravna praksa, 47/2016V času velikega števila osebnih stečajev se mnogi delodajalci srečujejo z vprašanjem, kaj pomeni sklep o izterjavi stalnih prejemkov in kako ga izvrševati v praksi. Da bi bilo čim manj napačne izterjave stalnih prejemkov, sem se v prispevku odločila pojasniti, kaj sklep o izterjavi stalnih prejemkov sploh pomeni in kakšna je višina zneska stalnega prejemka, do katerega je upravičen stečajni dolžnik delavec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Predložitev informacij o kršitvah avtorskih pravic

dr. Eneja Drobež, 1.12.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 47/2016Ta sodba je za slovenske pravnike zanimiva s treh vidikov: prvič, v njej je sodišče ugotovilo, da je lahko avtorsko delo tudi povsem preprosta pločevinka piva. Drugič, z odsvojitvijo hčerinske družbe iz enega koncerna v drug koncern ne preidejo tudi licence za izkoriščanje neke pravice, če je to v nasprotju z licenčno pogodbo. Tretjič, v sodbi je prikazana ena izmed možnosti, kako oblikovati zahtevek na predložitev informacij po 172. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) oziroma 124.b členu Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1). Taki zahtevki pred slovenskimi sodišči do sedaj niso bili uspešni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Posli rednega upravljanja - zamenjava dvigala

Avtor ni naveden, 3.12.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2015V obravnavanem primeru so bile v okviru investicijskih vzdrževalnih del izvedene le izboljšave, ki sledijo napredku tehnike, ne pa izboljšave, ki bi presegale ta okvir in bi kot take predstavljale izvedbo posla, ki presega okvire rednega upravljanja stvari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Neodzivanje državnega tožilstva

Avtor ni naveden, 3.12.2015

Človekove pravice, Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2015Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki je kazensko ovadbo vložila 21. maja 2014, državno tožilstvo pa po skoraj letu dni k njenemu obravnavanju ni pristopilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Nekaj novosti nove hrvaške insolvenčne zakonodaje

Branko Ilić, 3.12.2015

Civilni sodni postopki

Branko Ilić, Pravna praksa, 47/2015Z namenom učinkovitejšega reševanja problema insolventnosti gospodarskih subjektov v luči dolgotrajne gospodarske krize je hrvaški zakonodajalec 17. junija 2015 sprejel novi Stečajni zakon (SZ), ki je v celoti nadomestil dotlej veljavni istoimenski zakon (StZ) ter v dobršni meri spremenil in nadomestil Zakon o finančnem poslovanju in predstečajni poravnavi (ZFPPN). Zakonodajalec je z obsežno spremembo na področju insolvenčne zakonodaje, ki je začela veljati 1. septembra 2015, skušal slediti smernicam Priporočila Evropske komisije z dne 12. marca 2014 o novem pristopu k poslovnemu neuspehu insolventnosti, katerega cilj je zagotavljanje poenotenih nacionalnih insolvenčnih okvirov (Priporočilo), ki omogočajo zgodnje prestrukturiranje podjetij v finančnih težavah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Aktualna vprašanja insolvenčnega prava

Patricij Maček, 3.12.2015

Civilni sodni postopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2015Strokovnjaki s področja insolvenčnega prava so se zopet zbrali na 6. strokovnem srečanju, ki je tokrat potekalo 26. in 27. novembra v Kranjski Gori pod naslovom Aktualna vprašanja insolvenčnega prava. V sklopu strokovnega srečanja, ki ga je organizirala družba IUS SOFTWARE (GV Založba), so bile organizirane štiri sekcije in ena okrogla miza, na katerih je o aktualnih vprašanjih insolvenčnega prava spregovorilo 15 predavateljev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Odškodninska odgovornost upravljavcev in vzdrževalcev javnih cest

Laura Šiftar, 3.12.2015

Obligacije

Laura Šiftar, Pravna praksa, 47/2015Poškodba pri padcu zaradi zdrsa, ki je bil posledica poledice na cesti ali luknje v pločniku, poškodba v prometni nesreči zaradi zdrsa vozila na poledenelem, spolzkem in neposipanem cestišču; zoper koga lahko oškodovanec v takih in podobnih primerih uveljavlja povrnitev nastale škode ter kdaj lahko osebi, zoper katero se uveljavlja odškodninski zahtevek, dejansko pripišemo odgovornost za nastanek škode, sta osrednji vprašanji, ki ju bom obravnavala v prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Izdaja odločbe v rednem gospodarskem sporu brez oprave naroka za glavno obravnavo

Aleksander Urankar, 3.12.2015

Civilni sodni postopki

Aleksander Urankar, Pravna praksa, 47/2015V predmetnem prispevku podrobneje obravnavam možnosti izdaje sodne odločbe brez oprave naroka za glavno obravnavo v rednih gospodarskih sporih. Opozarjam, da se pravna teorija ni podrobneje opredelila do uporabe 488. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), sodna praksa, ki se nanaša na to določbo, pa je zelo skopa in ponekod celo neenotna. Najprej se bom opredelil do vsebine 488. člena ZPP in jo povezal z drugimi instituti ZPP, s katerimi je neločljivo povezana. V nadaljevanju bom predstavil prakso slovenskih sodišč in poglavitna stališča, ki iz nje izhajajo. Kot pravnik "praktik" bom sklepno navedel nekatere tipične procesne situacije, ki so podvržene izdaji odločbe brez oprave naroka za glavno obravnavo. Ta prispevek je tako nekakšen poskus, ki bo morebiti vsaj malce pripomogel k večji uporabi 488. člena ZPP, za katero se zavzemam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Sodobne rešitve pri pregonu spolne kriminalitete nad otroki

Plesničar Mojca M., Klančnik Anton Toni, 3.12.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mojca M. Plesničar, Anton Toni Klančnik, Pravna praksa, 47/2015Slovenska kriminalistična policija se je konec oktobra vključila v Interpolovo mednarodno zbirko posnetkov spolnega izkoriščanja otrok (International Child Sexual Exploitation Image Database - ICSE DB). Gre za sodobno digitalno platformo, namenjeno sodelovanju med priključenimi državami v boju proti spolnim zlorabam otrok in mladostnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Uporaba e-naslovov

Irena Vovk, 4.12.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 47/2014Družba za obveščanje širše javnosti med drugim uporablja tudi e-pošto (tedenske e-novice, vabila na dogodke, obvestila o odprtih razpisih ipd.). E-naslove je pridobila s privolitvijo posameznikov za obdelavo osebnih podatkov. V svoji bazi pa ima družba tudi e-naslove, ki jih je pridobila na sestankih na terenu, v telefonskih pogovorih, pri svetovanju prek e-pošte, pri osebnem svetovanju, prek udeležbe na dogodkih itd. Ali lahko v adremo za pošiljanje e-pošte (po drugem odstavku 158. člena ZEKom-1) družba doda tudi te e-naslove, čeprav nima dokazila o privolitvah? Ali sme v adremo dodati e-naslove podjetij (na primer infoŽpodjetje.si)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Med sivino vsakdana in črnilom hobotnice

Nika Skvarča, 4.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nika Skvarča, Pravna praksa, 47/2014Če bolj ali manj redno spremljate medijske novice, veste, da so vseobsegajoči internetni nadzor, dokapitalizacija bank, vladavina lobistov, sporne "davčne oaze" in z njimi povezano pranje denarja ter za nameček še dolgotrajno poročanje o "političnih procesih" postali siv vsakdanjik slehernika pred televizijskim ekranom. Sprva osupljive, živce parajoče novice zaradi njihove vsakdanjosti postajajo vse bolj sive. Njihov odtenek sivine pa na žalost spodbudi le še refleks zehanja. Kako naj si drugače pojasnim pojav, da se človeka prav nič več ne dotakne informacija o višini, oblikah in inovativnih načinih "plemenitenja" premoženja najbogatejšega Slovenca, hkrati pa nas nadvse razjezi ugotovitev, da njegovih vzmetnic ne prodajajo več po akcijskih cenah? Edina sivina in z njo povezana apatičnost, ki se je med 25. in 26. novembrom podila okrog Čateža, je bila tista, povezana z vremenom. Že sedma konferenca kazenskega prava in kriminologije je namreč poskrbela za barvit prikaz spopada med (ostarelim) pravnim sistemom in (sodobno) korporacijsko kriminaliteto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Zastaralni roki za terjatve upravnikov

Kremzer Mlinar Nuša, Harb Ana, Železnik Jana, 4.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Nuša Kremzer-Mlinar, Ana Harb, Jana Železnik, Pravna praksa, 47/2014Vrhovno sodišče RS je v sodbi III Ips 23/2014 z dne 2. septembra 2014 zavzelo stališče, da terjatve upravnikov za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založi za lastnike stanovanj, zastarajo v enoletnem zastaralnem roku po 6. točki prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (OZ). S tem je odpravilo dilemo v zvezi z dolžino zastaralnega roka za terjatve upravnikov večstanovanjskih stavb. Sporno pa ostaja vprašanje, ali v enakem roku zastarajo tudi terjatve upravnikov poslovnih stavb in stavb, v katerih so tako stanovanjski kot tudi poslovni prostori.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 47

Leto objave

2018(4) 2017(5) 2016(6) 2015(7)
2014(6) 2013(4) 2012(6) 2011(10)
2010(8) 2009(9) 2008(13) 2007(11)
2006(4) 2005(8)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov