O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 166)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Družinskemu zakoniku na pot

dr. Mateja Končina Peternel, 4.4.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mateja Končina-Peternel, Pravna praksa, 14/2019Družinski zakonik je začel veljati 15. aprila 2017, večina določb pa se začne uporabljati 15. aprila 2019. Prinaša kar nekaj novosti, a naj na tem mestu izpostavim le tri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kaj prinaša novela ZKP-N 2.0?

mag. Robert Golobinek, 4.4.2019

Kazenski postopek

mag. Robert Golobinek, Pravna praksa, 14/2019Državni zbor Republike Slovenije je 26. marca 2019 s 46 glasovi za in 33 glasovi proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-N). Gre za novelo, ki je bila v nekoliko drugačnem obsegu v Državnem zboru že sprejeta leta 2017, a po vetu Državnega sveta ni dobila zadostne večine pri ponovnem glasovanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Obveščanje najemodajalca o obiskih preko noči

dr. Nana Weber, 4.4.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 14/2019Najemodajalec želi, da mu za vsakega, ki bo pri meni na obisku in bo prespal najmanj eno noč, sporočimo vsaj dva dni vnaprej, in sicer kdo bo prespal, kdaj bo prišel in kdaj bo odšel. V pogodbi nimamo o tem ničesar zapisanega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) kot evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov

Dida Volk, 4.4.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 14/2019Evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov ureja Uredba (ES), št. 805/2014, Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 (v nadaljevanju UEIN). Že iz naslova Uredbe je razvidno, da je le v primeru nespornih zahtevkov mogoče izdati potrdilo o izvršljivosti po UEIN, saj ta upnika širše legitimira za neposreden dostop do izvršbe v drugi državi članici. Opredelitev "nespornih zahtevkov" zajema vse položaje, v katerih je upnik, če dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka, pridobil bodisi sodno odločbo proti temu dolžniku ali izvršljivo listino, ki zahteva dolžnikovo izrecno soglasje, bodisi da je to sodna poravnava ali javna listina. Med sodnimi odločbami, ki ustrezajo minimalnemu standardu, "da dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka", pa se je v zadnjih letih, vse do nedavnega, najbolj pogosto pojavljal pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Konec lanskega leta pa lahko zasledimo prve odločbe (višjih) sodišč z zavrnitvijo predloga upnika za potrditev pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot evropskega naloga za izvršbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Izobraževalne izjeme v direktivi EU o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu

Luka Novak, 4.4.2019

Intelektualna lastnina

Luka Novak, Pravna praksa, 14/2019Evropski parlament je 26. marca 2019 na plenarni seji sprejel usklajeni predlog Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu (v nadaljevanju direktiva), ki po osemnajstih letih ponovno ureja avtorsko pravico na ravni skupnosti. O dveh členih, ki najbolj delita javnost (to sta v septembrskem predlogu 11. in 13. člen, v sprejeti verziji pa 15. in 17. člen), je bilo v različnih medijih povedanega že veliko, zato se bomo v tem članku posvetili drugim pomembnim členom, ki urejajo rabo v okviru digitalnega sveta in ki so za nekatere deležnike relevantnejši od v javnosti najbolj izpostavljenih. Predvsem bomo obravnavali člena, ki urejata pravice imetnikov književnih, znanstvenih in publicističnih del, to sta 5. in 16. člen direktive. Burna javna debata teh členov ni izpostavljala, večinoma jih je celo povsem zameglila ali pa napačno interpretirala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Učinkovitejša sodišča? Pogled prvostopenjske sodnice

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Sodišča

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Z zanimanjem sem prebrala razmišljanje Boštjana J. Turka v Pravni praksi št. 13 o težavah slovenskih sodišč in sodnikov. Večina pomanjkljivosti, ki jih opisuje, se zelo jasno nanaša na sodnike prve stopnje. V Sloveniji ni v navadi, da bi sodniki odgovarjali na kakršnekoli kritike, sploh pa ne prvostopenjski sodniki. Zakaj je tako? Najverjetneje zaradi ukoreninjene paradigme, da sodniki stoično in pohlevno sprejemamo vse, kar nam strokovna in laična javnost nameni. Sodniki prve stopnje se ne izpostavljamo tudi zato, ker smo v prvih bojnih vrstah in se bojimo tako tistih, ki so spredaj, kot tistih, ki so zadaj. No, v tem primeru sem se (pogumno) odločila, da kot sodnica največjega in najbolj obremenjenega okrajnega sodišča v državi dodam še nekaj svojih misli. S tem tvegam odobravanje ali neodobravanje predvsem kolegov sodnikov, toda ker sem v življenju izkusila dovolj težjih stvari, se, hvala bogu, ne oziram več na to, kdo me mara in kdo ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kazenskopravna demistifikacija t. i. sovražnega govora

Primož Baucon, 4.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 14/2019V zadnjem času se pri nas vse več govori in piše o t. i. sovražnem govoru, pri čemer se marsikdaj določena ideološka stališča proglašajo za t. i. sovražni govor, čeprav ne gre zanj, saj različna ideološka stališča predstavljajo eno temeljnih demokratičnih načel v vsaki državi, ki temelji na vladavini prava. Postavlja se vprašanje, kje je meja svobode izražanja in kdaj so razne izjave, ki jih (laična) javnost dojema kot t. i. sovražni govor, s kazenskopravno normo prepovedane. To je še posebej pomembno, ker določba 297. člena (Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) ni povsem jasna in bi lahko postala ob morebitnih neustreznih spremembah (zlasti črtanju vezanosti kaznivosti na motenje javnega reda in miru) še bolj nejasna ter bi omejevala svobodo izražanja. V nadaljevanju bodo prikazane nekatere kazenskopravne dileme, stališča tuje kazenskopravne teorije in sodne (zlasti tuje) odločitve, povezane z zadevno problematiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

2.084 nerešenih zadev pred Ustavnim sodiščem

Urša Ravnikar Šurk, 4.4.2019

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 14/2019Kljub povečanju števila nerešenih zadev za 29,5 odstotka glede na prejšnje leto predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez pozitivno ocenjuje opravljeno delo v minulem letu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Pravni položaj oseb z motnjo v duševnem razvoju

Patricij Maček, 4.4.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Patricij Maček, Pravna praksa, 14/2019Ob svetovnem dnevu Downovega sindroma, 21. marca 2019, je v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) potekal posvet o pravnem in družbenem položaju odraslih z motnjo v duševnem razvoju. Posvet, ki so ga organizirali SAZU, Zveza Sožitje in Društvo Downov sindrom Slovenija, je povezovala akademikinja in zaslužna profesorica na PF Univerze v Ljubljani dr. Alenka Šelih. Ob tej priložnosti je založba Rokus Klett, d.o.o., izdala in založila tudi publikacijo z naslovom Downov sindrom: Kaj to pomeni?, v kateri je pojasnjeno vse o tej kromosomski motnji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Posredovanje podatkov o zaposlenih policiji

Sonja Strle, 4.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 14/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o dopustnosti posredovanja osebnih podatkov zaposlenih policiji ob obisku tujega državnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Obročno plačilo prekrškovnih terjatev po Zakonu o prekrških (ZP-1)

Avtor ni naveden, 12.4.2018

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2018torilec, ki ne zmore plačati globe v enkratnem znesku, lahko na pristojni finančni urad posreduje prošnjo za obročno plačilo globe. Z vlogo lahko zaprosi za obročno plačilo globe, izrečene po enem ali več izvršilnih naslovih (odločba o prekršku, plačilni nalog).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Nekateri ustavnopravni vidiki ureditve pravniškega državnega izpita (2. del)

Luka Vlačić, 12.4.2018

Sodišča

Luka Vlačić, Pravna praksa, 14/2018Obveznost sklenitve zaposlitve oziroma vračila stroškov izobraževanja je po trenutni ureditvi urejena v prvem odstavku 11.a člena ZPDI, ki določa, da morajo "[s]odniški pripravnik, ki je opravil sodniško pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, ter državnotožilski in državnopravobranilski pripravnik z opravljenim pripravništvom v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, ki je državno tožilstvo oziroma državno pravobranilstvo, [...] po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu skleniti delovno razmerje za ustrezno delovno mesto" v eni izmed štirih pravosodnih institucij, in sicer za toliko časa, kolikor je trajalo to pripravništvo v delovnem razmerju, oziroma za krajši čas, če je tako določeno v pozivu na sklenitev delovnega razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Hramba podatkov o prijavljenem gostu

Matej Vošner, 12.4.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 14/2018Kako dolgo lahko marina hrani osebne podatke, ki jih v poseben računalniški program vnese zaradi pobiranja turistične takse, saj se mnogi gosti v marino vračajo večkrat letno? Ali je v zvezi s tem marina dolžna sprejeti kakšen pravni akt?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Zahtevek za plačilo najemnine za poslovni prostor - zahtevek znižanje najemnine zaradi stvarnih napak - oblikovalno upravičenje

Avtor ni naveden, 12.4.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2018Najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki odklanja plačilo dela najemnine zaradi stvarne napake v najem vzete stvari, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, ni dolžan vložiti nasprotne (oblikovalne) tožbe, saj za uveljavitev takšnega upravičenja zadošča ugovor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

V kazenskem pravu ne sme biti bližnjic!

dr. Andraž Teršek, 12.4.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 14/2018Seveda ne vem, ali bo čez čas obsodilna sodba v zadevi Tošić in ostali obsojenci morda razveljavljena - pred Ustavnim sodiščem. Obstajajo pa stvarno utemeljeni razlogi, ki te možnosti z gotovostjo ne izključujejo. A tu tega vprašanja ne naslavljam neposredno. Tudi v tem primeru se mi zdi bistveno tisto, kar je v ozadju, nezapisano in neizrečeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Poseg v lastninsko pravico (2. del)

mag. Mateja Likozar Rogelj, 12.4.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Mateja Likozar-Rogelj, Pravna praksa, 14/2018V obrazložitvi te odločbe je sodišče med drugim zapisalo, da je bila pravica uporabe že leta 1952 z dogovorom prenesena na pravnega prednika obdarjenke in da je vknjižena lastninska pravica v zemljiški knjigi na ime zadruge napačna oziroma da vknjižba ne ustreza resničnemu lastniškemu stanju. Zemljišče bi se moralo prenesti na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov na podlagi določb drugega odstavka 74. člena Zakona o zadrugah (ZZad) in omogočena bi bila vrnitev agrarni skupnosti, ker pa se to ni zgodilo, ker zemljišče ni več kmetijsko, je vpis napačen. Vprašanje, zakaj ni sodišče zemlje potemtakem preprosto podarilo Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ne pa fizični osebi, ostaja odprto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Avtor proti SAZAS

dr. Eneja Drobež, 12.4.2018

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 14/2018Slovenska sodišča so obravnavala že več kot 2.000 sporov, v katerih so kolektivne organizacije od uporabnikov zahtevale plačilo nadomestila za predvajanje glasbe oziroma njenih posnetkov. V tej zadevi pa je Vrhovno sodišče RS prvič obravnavalo avtorjev tožbeni zahtevek na plačilo nadomestil, ki jih je zanj zbrala kolektivna organizacija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Fotokopiranje osebne izkaznice ob spremembi številke TRR

Matej Vošner, 6.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 14/2017Ali je družba, s katero je bila sklenjena pogodba o borznem posredovanju, posredovanju naročil in vodenju računov finančnih instrumentov, upravičena zahtevati fotokopijo osebnih dokumentov (osebne izkaznice in bančne kartice) od druge pogodbene stranke?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Izpodbijanje dolžnikovih pravih dejanj - sosporništvo - dediči - razpravno načelo

Avtor ni naveden, 6.4.2017

Obligacije, Dedovanje

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2017Dediči kot dolžniki zapustnikovega dolga niso ne enotni in ne nujni sosporniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Dolžnost preživljanja šolajočega se otroka

Avtor ni naveden, 6.4.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2017Zakonodaja določa, da so starši dolžni preživljati otroka do šestindvajsetega leta, če se redno šola, vendar se pri konkretnih primerih ugotavljanja te dolžnosti pojavljajo marsikatere težave in nejasnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Zahtevki zaradi nerazglašenih oporok

Toni Tovornik, 6.4.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 14/2017Na Državno pravobranilstvo je prispelo 16 zahtevkov za odškodnino zaradi nerazglašenih oporok, v dveh primerih sta bila zahtevka v skupni višini nekaj več kot 220.000 evrov zavrnjena, odprtih zahtevkov naj bi bilo za nekaj manj kot 884.000 evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

IP-naslov za potrebe kazenskega postopka

Primož Križnar, 6.4.2017

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 14/2017Blackbeard in Calico Jack sta zagotovo psevdonima, ki nas še danes spomnita na zlato obdobje piratstva - čas, ko so drzni pomorščaki s koristoljubnimi nameni brez ozira na moralne in pravne norme plenili trgovske ladje in mesta. Čeprav pirati ponekod na svetu sicer še vedno obstajajo, je od piratstva v pravem pomenu besede ostalo bore malo. Danes prevladujejo spletni "pirati", ki pa vendarle enako kot njihovi predhodniki uporabljajo psevdonime. Pravo ime in druge osebne podatke teh novodobnih piratov je z razlogom pregona kaznivih dejanj praviloma mogoče ugotoviti šele z razkritjem določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet ter s pridobitvijo podatka o lastniku ali uporabniku tega sredstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Pravno priznanje spola v Sloveniji

Miha Istenič, 6.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

Miha Istenič, Pravna praksa, 14/2017Slovenija, kot mnogo drugih držav, nima krovnega zakona, ki bi urejal pravno priznanje spola in druga relevantna vprašanja s področja pravic in potreb transspolnih oseb. Uveljavljanje pravice do pravnega priznanja spola na osnovi samoidentifikacije brez pridobitve medicinske diagnoze oziroma vključenosti v postopek potrditve spolne identitete z medicinskimi procesi in posegi ni možno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Novela Zakona o občinskem redarstvu

dr. Roman Lavtar, 6.4.2017

Prekrški

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 14/2017S 1. januarjem 2007 je začel veljati Zakon o občinskem redarstvu (ZORed), ki je celovito in sistemsko uredil organizacijo ter določil delovno področje in naloge občinskega redarstva. Opredelil je tudi pogoje za opravljanje nalog pooblaščenih oseb občinskega redarstva, pooblastila, uniforme ter označbe in opremo. Pred tem so področje dela občinskih redarstev urejali le Zakon o varnosti cestnega prometa ter podzakonski akti, občinski odloki in pravilniki. Zaradi potrebe po poenotenju normativne ureditve občinskih redarstev na območju celotne Slovenije je bil ZORed uvod v sistemsko ureditev, kar je postopno vodilo v širitev nalog in pristojnosti občinskih redarstev z Zakonom o varstvu javnega reda in miru, Zakonom o pravilih v cestnem prometu, Zakonom o cestah in Zakonom o zaščiti živali. ZORed je tako prvič celovito uredil pristojnosti občine za ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog občinskega redarstva. Po desetih letih je februarja letos doživel prvo posodobitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu (ZORed-A).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄14

Preventivna funkcija notariata pri prometu z nepremičninami

mag. Simona Toplak Bohinc, 7.4.2016

Odvetništvo in notariat

mag. Simona Toplak-Bohinc, Pravna praksa, 14/2016Pod pojmom preventivna funkcija notariata razumemo notarja kot nepristranskega svetovalca strank, ki zaradi zakonsko določenih službenih dolžnosti bistveno zmanjša možnosti naknadnih sporov, ki bi lahko izhajali iz pogodb o prenosu lastninske pravice na nepremičninah. Sodelovanje notarja pri prometu z nepremičninami je vedno aktualna pravna tematika in je tako prav, da ga ovrednotimo in mu priznamo pomen za teorijo ter prakso.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 14

Leto objave

2019(10) 2018(7) 2017(7) 2016(6)
2015(5) 2014(8) 2013(3) 2012(6)
2011(6) 2010(9) 2009(9) 2008(9)
2006(12) 2004(9) 2003(9) 2002(6)
1999(6) 1996(12) 1995(6) 1994(4)
1993(3) 1992(7) 1991(7)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov