O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 25)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Odvetniška nagrada, izračunana za namen povrnitve pravdnih stroškov

Avtor ni naveden, 10.1.2019

Odvetništvo in notariat

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Prvi odstavek 12. člena Zakona o odvetniški tarifi ni bil v neskladju z Ustavo v delu, po katerem se odvetniška nagrada, izračunana za namen povrnitve pravdnih stroškov, pri vrednostih predmeta nad 500.000 evrov za vsak začeti nadaljnji znesek 50.000 evrov zviša za 100 evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Zvočno snemanje govorilnih ur

Sonja Strle, 10.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Splošno o vzgoji in izobraževanju

Sonja Strle, Pravna praksa, 1-2/2019Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje glede obstoja pravne podlage, v okviru katere lahko šola zvočno snema govorilne ure staršev z učiteljem. Ali lahko starši od šole zahtevajo zvočno snemanje govorilnih ur in ali ga lahko izvedejo sami?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Lik in delo sodnika

mag. Martin Jančar, 10.1.2019

Sodišča

mag. Martin Jančar, Pravna praksa, 1-2/2019Zadnji dve leti, predvsem po spremembi Sodnega reda, ki delovanje sodišča bolj odpira javnosti, je mogoče vrednotiti na različne načine. Ureditev, ki je bolj razkrila tudi sodnikovo osebno podobo, je logično nadaljevanje oblikovanja sodniške funkcije kot funkcije državne oblasti sodobnega tipa. Želel bi si, da je to dogajanje plod tehtnega premisleka tudi o učinkih in posledicah, zlasti pri segmentu, ki me tudi osebno zadeva, to je pri delu sodnika prve stopnje. A o tem se mi porajajo dvomi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Še o teoriji predpogodbenih informacijskih in pojasnilnih dolžnosti

dr. Jorg Sladič, 10.1.2019

Obligacije

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 1-2/2019Moderno pogodbeno pravo poudarja izreden pomen predpogodbenih informacij, ki se jih nudi sopogodbeniku (tudi potrošniku) ob sklepanju pravnega posla. Šele ko razumemo pomen in vključitev pojasnilne dolžnosti glede predpogodbenih informacij v sistem zasebnega (civilnega) prava, lahko pravilno razumemo uporabo npr. Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Ta direktiva je sektorska, vklaplja se v sistem civilnega prava, ki velja v Sloveniji. Kljub temu da Obligacijski zakonik (OZ) temelji na Zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki je bil sodoben zakon, je koncept predpogodbene informacije oz. pojasnilne dolžnosti ob sklepanju pogodb še vedno podnormiran.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pravni učinek privolitve

dr. Klemen Pohar, 10.1.2019

Obligacije

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 1-2/2019Poseg v pravice drugega je načeloma nedopusten, kar izhaja že iz 10. člena Obligacijskega zakonika (OZ), skladno s katerim se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. V nekaterih okoliščinah pa pravo dovoljuje tudi ravnanje, s katerim se drugemu povzroča škoda, na primer ko gre za silobran ali pa ko oškodovanec privoli v povzročitev škode oziroma v poseg v svoje pravice. Privolitev je izraz načela volenti non fit iniuria, po katerem se tistemu, ki se s posegom oziroma škodljivim ravnanjem strinja, ne godi krivica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Še o grožnjah in neveljavnosti pogodb

mag. Polona Kukovec, 10.1.2019

Obligacije

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 1-2/2019Z zanimanjem sem prebrala prispevek dr. Luigija Varanellija(v nadaljevanju: avtor), v katerem je kritičen do stališča Vrhovnega sodišča, zavzetega v sodbi, opr. št. II Ips 281/2017, z dne 1. februarja 2018. V prispevku preko razmerja med ničnostjo pogodbe in kaznivim dejanjem Vrhovnemu sodišču pripiše de facto izbris 45. člena Obligacijskega zakonika (OZ) iz našega pravnega reda, ker je sodišče v odločbi zavzelo stališče, da je nedopustna grožnja v konkretnem primeru, ko je bila stranka žrtev izsiljevanja, ki je pogodbo podpisala pod vplivom grožnje nasprotne stranke in sploh ni prejela izpolnitve, posledično pomenila ničnost pravnega posla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Sklenitev pogodbe - nesporazum - lastnosti predmeta pogodbe

Avtor ni naveden, 10.1.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Institut "nesporazuma", kot je urejen v 16. členu OZ, ne pokriva vseh nesoglasij med strankama - ne ureja namreč primerov nesoglasij o lastnostih predmeta pogodbe (in tudi ne nesoglasij o osebi, s katero se sklepa pogodba); te napake pokriva 46. člen OZ, ki ureja zmoto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Kršenje avtorskih pravic na spletu pod krinko družine

Zoran Skubic, 10.1.2019

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1-2/2019Družina je kot ključen gradnik vsakokratne družbene ureditve tudi v vse bolj digitaliziranem svetu ena najintimnejših vezi. Vendar pa njeno (utemeljeno) pravno varstvo in zaščita (praviloma) ne moreta služiti kot pretveza za izvajanje protipravnih dejavnosti, pa čeprav gre "samo" za kršenje avtorskih pravic z (zlo)rabo svetovnega spleta. Tako je v grobem odločilo Sodišče (EU) v zadevi, ki se je nanašala na nezakonito prenašanje avtorskih del s spletno storitvijo "peer-to-peer" (PTP). Povedano drugače, imetnik internetnega priključka je odgovoren za njegovo zlorabo, tudi kadar jo zagrešijo člani njegove družine s tem, ko na svetovnem spletu s pomočjo tega priključka, pa četudi brezplačno, drugim spletnim uporabnikom ponujajo avtorskopravno zavarovana dela. Pred pregonom zaradi "piratstva" tako ni varna niti - družina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Soglasje obeh staršev za vključitev otroka v interesne dejavnosti

Avtor ni naveden, 10.1.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Pobudnica se je na Varuha človekovih pravic (Varuh) obrnila, ker oče njenih otrok ni želel dati soglasja k vključitvi otrok v interesne dejavnosti v vrtcu oziroma šoli, posledično pa otrok v te interesne dejavnosti ne more vključiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pravosodje v letu 2018

Urša Ravnikar Šurk, 10.1.2019

PRAVOSODJE

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 1-2/2019Sprejemanje novel zakonov, spremembe na kadrovskem področju, odstopi in imenovanja so nekateri izmed dogodkov, ki so se prejšnje leto zgodili v slovenskem pravosodju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Etažna lastnina na stavbni pravici: dvakratni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta

David Borlinič Gačnik, 10.1.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 1-2/2019Splošno načelo superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pove, da stavba kot samostojna stvar v pravu ne obstaja. Stavba je del zemljišča, na katerem stoji, lastnik zemljišča je hkrati lastnik stavbe. V tem članku obravnavamo dva odstopa od omenjenega načela: stavbno pravico in etažno lastnino ter njuno kombinacijo: etažno lastnino na stavbni pravici. Posebno pozornost namenimo oblikovanju in prenehanju etažne lastnine na stavbni pravici v povezavi z usodo hipotek ter obstoju stavbne pravice na svoji stvari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Je sodstvo res "klinično mrtvo"?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 10.1.2019

Sodišča

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 1-2/2019Moja sodniška kariera je letos dopolnila 18 let. Če sem sama torej predstavnica generacije X, je moja kariera Z ali "postmilenijec". Vodila me je skozi tri vrste sodišč na dveh stopnjah, praktično v celoti na področju civilnega prava. Na tej poti sem srečevala in spoznavala številne sodnike, najprej kot mentorje, nato kot kolege, kasneje so sodniki postali tudi nekateri moji pripravniki. Med vsemi temi so bili ljudje različnih nazorov, nagnjenj ter strokovnih in človeških kvalitet. Logično, zakaj le bi bilo sodstvo izjema, za katero ne bi veljale osnovne sociološke ugotovitve o skupinah in množicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Direktni naklep - anomalija našega kazenskega zakonika in sodne prakse

dr. Miha Šepec, 10.1.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 1-2/2019Krivda je v kazenskem pravu zagotovo med najbolj teoretično kompleksnimi in v teoriji različno obdelanimi in zato neenotnimi koncepti. Povsem nasprotno pa pojmovanje naklepa odraža najvišjo stopnjo subjektivno zavržnega storilčevega odnosa do dejanja in je v teoriji splošno sprejet koncept.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Glavna obravnava v upravnem sporu

Patricij Maček, 10.1.2019

Upravni spor

Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019V zadnjem času je bilo prelitega veliko črnila glede odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Pro Plus. Še pred njo pa so študenti Marjanca Ambrožič, Tina Anželj, Ida Bahorić, Nena Bobovnik, Urša Brinovec, Lora Briški, Rok Kljajič, Urša Leban, Špela Lovšin, Tilen Majnik, Daša Pokrajčevič, Leon Privšek, Nastja Stošič in Katja Štemberger pod strokovnim mentorstvom dr. Brune Žuber s PF Univerze v Ljubljani pripravili študijo Pomen prakse in zahtev ESČP za izvedbo glavne obravnave v upravnem sporu. Ugotovitve študije so predstavili 29. novembra 2018 na strokovnem seminarju Glavna obravnava v upravnem sporu, ki je potekal na PF Univerze v Ljubljani in sta ga organizirala Katedra za upravno pravo PF Univerze v Ljubljani ter Inštitut za javno upravo pri PF Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄1-2

Sodišče - varuh pravic ali varuh proračuna?

mag. Matevž Krivic, 17.1.2002

Sodišča

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 1-2/2002"Biserov" iz naše upravne in sodne prakse ni in ni konca - še v mojem "nabiralniku" ne. Koliko jih je pa v resnici, si ne upam niti pomisliti. Pač pa ob njih večkrat pomislim na to - kot sem enkrat tu v PP že nakazal - kako naraščanje ljudske jeze na krivične in nerazumljive sodbe dosega zaskrbljujo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄1-2

Novela ZKP-D

Andreja Lang, 17.1.2002

Kazenski postopek

Andreja Lang, Pravna praksa, 1-2/2002Vročanje, kontrola sporočil, pridobitev zaupnih podatkov, odstop zadeve v poravnavanje ... Državni zbor je 21. 12. 2001 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku(*1) (v nadaljevanju ZKP-D) in hkrati sprejel tudi dodatni sklep, s katerim zahteva od vlade, da predloži pr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄1-2

Ustavno sodišče RS: Zastaranje pravice do izterjave

Avtor ni naveden, 17.1.2002

Ustavno sodišče, Civilni sodni postopki

, Pravna praksa, 1-2/2002I. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o plačevanju posebne davščine za izravnavo davčne obremenitve uvoženega blaga (Ur. l. SFRJ, št. 63/80) in za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o blagu, za katero se plačuje posebna davščina za izravnavo davčne ob...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄1-2

Pravosodje: MP - zadovoljni z opravljenim delom

Irena Vovk, 17.1.2002

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 1-2/2002Na zadnji tiskovni konferenci pravosodnega ministrstva v letu 2001, ki je bila 18. decembra, so mag. Ivo Bizjak (in državna sekretarja) Marko Starman in Karel Erjavec predstavili poročilo o delu ministrstva v enajstih mesecih preteklega leta. "Za nami je prvo leto delovanja ministrstva v sedanji ses...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄1-2

Zmanjševanje sodnih zaostankov v civilnopravnih zadevah v ZDA

Avtor ni naveden, 17.1.2002

Sodišča, Civilni sodni postopki

, Pravna praksa, 1-2/2002Pravično in učinkovito sodstvo je nepogrešljiv sestavni del vsakega demokratičnega sistema. Cilj pri vseh sodnih primerih, čeprav se ta članek ukvarja predvsem s civilnopravnimi primeri, je doseči "pravično, hitro in poceni odločitev". Odvetniki, tožilci in sodniki precej dobro veste, da sta sloves ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄1-2

Teoretični in praktični problemi sodne poravnave

Avtor ni naveden, 17.1.2002

Civilni sodni postopki

, Pravna praksa, 1-2/2002Namen sestavka je podati nekaj primerjalno pravnih razmišljanj o sodni poravnavi ali - kakor pravimo v nemškem pravnem jeziku - o poravnavi v pravdnem postopku. Pri tem se bom najprej ukvarjal z nekaterimi teoretičnimi aspekti in potem predstavil delovno shemo za vsakodnevno prakso, približno tak...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄1-2

Metode in tehnike mediacije v pravdnem postopku

mag. Nina Betetto, 17.1.2002

Civilni sodni postopki

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 1-2/20021. POJEM MEDIACIJE IN NJENI CILJI Na težave naletimo že pri prvem koraku, ko skušamo odgovoriti na to, kaj je mediacija: Mediacija kot oblika alternativnega reševanja sporov je način reševanja spora s pomočjo nevtralne tretje osebe, ki sicer ne more izdati zavezujoče odločbe, ampak s svojim delov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄1-2

ARS v Nemčiji s poudarkom na mediaciji

Avtor ni naveden, 17.1.2002

Civilni sodni postopki

, Pravna praksa, 1-2/2002V prispevku bi rad podal realistično poročilo o "alternativnem reševanju sporov"(*1) ali na kratko "poravnavanju"(*2) in zlasti o mediaciji v Nemčiji. Poudarek je na "realističnem poročilu". V pojasnilo: zelo natančno je treba razlikovati med objavljenim mnenjem in pravno resničnostjo. Če beremo ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄1-2

Pravosodje: VS - nad zaostanke z racionalizacijami v procesnem vodstvu

Irena Vovk, 17.1.2002

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 1-2/2002Pred zaključkom starega leta, 19. decembra, je tiskovno konferenco sklicalo tudi vrhovno sodišče. Predsednik mag. Mitja Deisinger je povedal, da si bo v letu 2002 vrhovno sodišče prizadevalo za zmanjšanje zaostankov z racionalizacijami v procesnem vodstvu ter s prilagodljivejšim vrstim redom obravna...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄1-2

Doživeti in preživeti dan s čarovnikom iz OZ-a (1.del)

dr. Marko Pavliha, 17.1.2002

Obligacije, Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 1-2/2002Tovariš Zor je silno preprosta fizična oseba, ki še sama ne ve, da ji za vrat diha gospod čarovnik iz Oza. Slednji mu dobrohotno podari poslovno sposobnost in ga v hipu spremeni v vsakodnevnega udeleženca obveznostnih razmerij. Ker je kamerad svojeglav, ureja svoje posle drugače, kot mu veleva dispo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄1-2

Knjiga o špedicijskem pravu in prometnih sistemih

dr. Marko Pavliha, 17.1.2002

Obligacije, Cestni promet

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 1-2/2002Prof. dr. Ratko Zelenika je v zadnjem letu kar dvakrat potrdil svoj hrvaški, slovenski(*1) in mednarodni sloves izvrstnega strokovnjaka na področju prometa in mednarodne špedicije, saj je objavil dva univerzitetna učbenika, priročnika in praktikuma: * Špediterovo pravo (četrta spremenjena in dopoln...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 1-2

Leto objave

2019(14) 2002(11)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB CĆČDĐEFG HIJ K L M NOP QR S Š TUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov