O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 36)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Nadaljevanje najemnega razmerja po prodaji stanovanja

mag. Suzana Pisnik, 16.1.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 1-2/2020Sem najemnica stanovanja s pogodbo za nedoločen čas. Lastnik (dosedanji najemodajalec, fizična oseba) je predmetno stanovanje prodal. • Kaj to pomeni za obstoječe najemno razmerje oziroma kakšne pravice imam kot najemnica po spremembi lastništva?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Delna legalizacija aktivne evtanazije v Italiji

Tim Horvat, 16.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Tim Horvat, Pravna praksa, 1-2/2020Septembra 2019 je italijansko ustavno sodišče izdalo dolgo pričakovano odločbo, s katero je določilo način izvršitve sklepa št. 207 iz decembra 2018, ki ga zakonodajalec ni uresničil v določenem roku. Z omenjenim sklepom je namreč ugotovilo protiustavnost 580. člena kazenskega zakonika, ki prepoveduje pomoč pri samomoru, če prihaja v nasprotje s pravico do dostojanstva bolnikov v določenih situacijah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Biometrija pri bančnih komitentih

Sonja Strle, 16.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Plačilni promet

Sonja Strle, Pravna praksa, 1-2/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil glede zakonskega okvira pri uporabi inovativnega plačilnega sistema, ki pri verifikaciji identitete strank temelji na obrazni biometriki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Nedovoljena razpolaganja strank

Cvetka Horvat, 16.1.2020

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 1-2/2020Stranke lahko v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP) prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Stranke se lahko odpovejo svojemu zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo. Sodišče pa ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom in ki nasprotuje moralnim pravilom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Sodba o ropu Maročana ni za javnost

Peter Jančič, 16.1.2020

JAVNO OBVEŠČANJE, Sodišča

Peter Jančič, Pravna praksa, 1-2/2020Novinarji nimamo pravice videti pravnomočne sodbe sodišča na večletno zaporno kazen za rop migrantu iz Maroka, so me decembra obvestili z okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ga vodi Marjan Pogačnik. Celo to, ali so sploh sodili, ni informacija za medije, so me opozorili. Kot novinar o sodbah poročam že vso kariero, največkrat o sodbah ustavnih in vrhovnih sodišč. Bolj na začetku kariere me je takratni predsednik ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek opozoril, da moramo novinarji upoštevati različen položaj, v katerem so sodniki in politiki, ki včasih burno kritizirajo sodbe. Sodniki si svojo avtoriteto in ugled zagotavljajo le s sodbami. S tem, kako razumno so utemeljili svoje odločitve. Politiki pa imajo veliko več manevrskega prostora, da vpijejo vse mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Pravne dileme izločitve sodnika

dr. Matej Avbelj, 16.1.2020

Sodišča

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 1-2/2020Minulo leto je na pravosodno področje v Sloveniji naplavilo številne nove izzive. Nekateri so bili hipnega in parcialnega značaja, vezani na konkretne spore in primere, drugi pa so bili bolj sistemske narave. Predvsem ti zadnji bi morali biti predmet podrobne obravnave s strani akademske in strokovne javnosti, saj ustvarjajo tveganje za večje število primerov podobne vrste. Eden takšnih sistemskih izzivov je problematika (ne)izločitve sodnika v zadevah, ko se mu očita bodisi subjektivna bodisi objektivna pristranost. Ker gre pri tem institutu za enega temeljnih elementov zagotavljanja poštenosti sojenja, ki je obenem še najtesneje povezan z avtoriteto sodnikov in zaupanja javnosti vanje, je osvetlitev, če že ne razrešitev pravnih dilem, ki jih izločitev sodnika poraja, še toliko bolj na mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Vnaprej odkljukano polje ni aktivna privolitev v obdelavo osebnih podatkov

dr. Klemen Pohar, 16.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 1-2/2020Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) določa, da je privolitev vsaka prostovoljna, izrecna, informirana in nedvoumna izjava volje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s katero ta z izjavo ali jasnim pritrdilnim dejanjem izrazi soglasje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Čeprav je opredelitev relativno podrobna, se v praksi večkrat postavi vprašanje, kako lahko posameznik veljavno privoli v obdelavo svojih osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Dokazna ocena - mejni prag verjetnosti

Avtor ni naveden, 16.1.2020

Civilni sodni postopki, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2020Drugostopenjsko sodišče ni pravilno uporabilo pravila mejnega praga verjetnosti, saj je - kljub pravilnemu izhodišču, kaj to pravilo sploh pomeni - arbitrarno zanikalo dejstva, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je bil ta prag presežen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Domneva očetovstva, ko gre za istospolni partnerki

dr. Nana Weber, 16.1.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 1-2/2020Moja istospolna partnerka, s katero sva v partnerski zvezi, je rodila otroka. • Ali lahko zame (kot žensko) velja domneva očetovstva v skladu z Družinskim zakonikom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Je treba spremeniti zakonsko definicijo posilstva?

Igor Vuksanović, 16.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 1-2/2020Že več kot leto dni lahko spremljamo pozive k spremembi zakonske definicije posilstva. O njih mediji redno poročajo. V ospredju pozivov so skrajno leve politične stranke in nekatere nevladne organizacije. Videti je, da je njihov cilj uvedba neke oblike t. i. modela privolitve, "po katerem je kazniv vsak spolni odnos brez privolitve druge strani".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Prva sodobna evropska zakonodaja o civilnopravnih posledicah kriptožetonov

dr. Jorg Sladič, 16.1.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi, CIVILNO PRAVO

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 1-2/2020Kriptovalute niso ne denar, ne stvari, ne terjatve, ne vrednostni papirji, nekatere vrste kriptožetonov pa so lahko terjatve in celo vrednostni papirji. Poslovna praksa pa uporablja kriptovalute in kriptožetone. Namen uporabe takih investicijskih možnosti je seveda izogibanje rigidnim regulatornim zahtevam emisij vrednostnih papirjev v EU. Zakonodajalci v Evropi začenjajo upoštevati pojav kriptožetonov. V Evropskem gospodarskem prostoru (EU + Islandija, Norveška in Liechtenstein) je liechtensteinski zakonodajalec 3. oktobra 2019 sprejel Zakon o kriptožetonih in ponudnikih varnih tehnologij, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2020.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Zvočno snemanje govorilnih ur

Sonja Strle, 10.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Splošno o vzgoji in izobraževanju

Sonja Strle, Pravna praksa, 1-2/2019Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje glede obstoja pravne podlage, v okviru katere lahko šola zvočno snema govorilne ure staršev z učiteljem. Ali lahko starši od šole zahtevajo zvočno snemanje govorilnih ur in ali ga lahko izvedejo sami?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Je sodstvo res "klinično mrtvo"?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 10.1.2019

Sodišča

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 1-2/2019Moja sodniška kariera je letos dopolnila 18 let. Če sem sama torej predstavnica generacije X, je moja kariera Z ali "postmilenijec". Vodila me je skozi tri vrste sodišč na dveh stopnjah, praktično v celoti na področju civilnega prava. Na tej poti sem srečevala in spoznavala številne sodnike, najprej kot mentorje, nato kot kolege, kasneje so sodniki postali tudi nekateri moji pripravniki. Med vsemi temi so bili ljudje različnih nazorov, nagnjenj ter strokovnih in človeških kvalitet. Logično, zakaj le bi bilo sodstvo izjema, za katero ne bi veljale osnovne sociološke ugotovitve o skupinah in množicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Direktni naklep - anomalija našega kazenskega zakonika in sodne prakse

dr. Miha Šepec, 10.1.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 1-2/2019Krivda je v kazenskem pravu zagotovo med najbolj teoretično kompleksnimi in v teoriji različno obdelanimi in zato neenotnimi koncepti. Povsem nasprotno pa pojmovanje naklepa odraža najvišjo stopnjo subjektivno zavržnega storilčevega odnosa do dejanja in je v teoriji splošno sprejet koncept.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Etažna lastnina na stavbni pravici: dvakratni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta

David Borlinič Gačnik, 10.1.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 1-2/2019Splošno načelo superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pove, da stavba kot samostojna stvar v pravu ne obstaja. Stavba je del zemljišča, na katerem stoji, lastnik zemljišča je hkrati lastnik stavbe. V tem članku obravnavamo dva odstopa od omenjenega načela: stavbno pravico in etažno lastnino ter njuno kombinacijo: etažno lastnino na stavbni pravici. Posebno pozornost namenimo oblikovanju in prenehanju etažne lastnine na stavbni pravici v povezavi z usodo hipotek ter obstoju stavbne pravice na svoji stvari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Kršenje avtorskih pravic na spletu pod krinko družine

Zoran Skubic, 10.1.2019

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1-2/2019Družina je kot ključen gradnik vsakokratne družbene ureditve tudi v vse bolj digitaliziranem svetu ena najintimnejših vezi. Vendar pa njeno (utemeljeno) pravno varstvo in zaščita (praviloma) ne moreta služiti kot pretveza za izvajanje protipravnih dejavnosti, pa čeprav gre "samo" za kršenje avtorskih pravic z (zlo)rabo svetovnega spleta. Tako je v grobem odločilo Sodišče (EU) v zadevi, ki se je nanašala na nezakonito prenašanje avtorskih del s spletno storitvijo "peer-to-peer" (PTP). Povedano drugače, imetnik internetnega priključka je odgovoren za njegovo zlorabo, tudi kadar jo zagrešijo člani njegove družine s tem, ko na svetovnem spletu s pomočjo tega priključka, pa četudi brezplačno, drugim spletnim uporabnikom ponujajo avtorskopravno zavarovana dela. Pred pregonom zaradi "piratstva" tako ni varna niti - družina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Lik in delo sodnika

mag. Martin Jančar, 10.1.2019

Sodišča

mag. Martin Jančar, Pravna praksa, 1-2/2019Zadnji dve leti, predvsem po spremembi Sodnega reda, ki delovanje sodišča bolj odpira javnosti, je mogoče vrednotiti na različne načine. Ureditev, ki je bolj razkrila tudi sodnikovo osebno podobo, je logično nadaljevanje oblikovanja sodniške funkcije kot funkcije državne oblasti sodobnega tipa. Želel bi si, da je to dogajanje plod tehtnega premisleka tudi o učinkih in posledicah, zlasti pri segmentu, ki me tudi osebno zadeva, to je pri delu sodnika prve stopnje. A o tem se mi porajajo dvomi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pravni učinek privolitve

dr. Klemen Pohar, 10.1.2019

Obligacije

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 1-2/2019Poseg v pravice drugega je načeloma nedopusten, kar izhaja že iz 10. člena Obligacijskega zakonika (OZ), skladno s katerim se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. V nekaterih okoliščinah pa pravo dovoljuje tudi ravnanje, s katerim se drugemu povzroča škoda, na primer ko gre za silobran ali pa ko oškodovanec privoli v povzročitev škode oziroma v poseg v svoje pravice. Privolitev je izraz načela volenti non fit iniuria, po katerem se tistemu, ki se s posegom oziroma škodljivim ravnanjem strinja, ne godi krivica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pravosodje v letu 2018

Urša Ravnikar Šurk, 10.1.2019

PRAVOSODJE

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 1-2/2019Sprejemanje novel zakonov, spremembe na kadrovskem področju, odstopi in imenovanja so nekateri izmed dogodkov, ki so se prejšnje leto zgodili v slovenskem pravosodju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Glavna obravnava v upravnem sporu

Patricij Maček, 10.1.2019

Upravni spor

Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019V zadnjem času je bilo prelitega veliko črnila glede odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Pro Plus. Še pred njo pa so študenti Marjanca Ambrožič, Tina Anželj, Ida Bahorić, Nena Bobovnik, Urša Brinovec, Lora Briški, Rok Kljajič, Urša Leban, Špela Lovšin, Tilen Majnik, Daša Pokrajčevič, Leon Privšek, Nastja Stošič in Katja Štemberger pod strokovnim mentorstvom dr. Brune Žuber s PF Univerze v Ljubljani pripravili študijo Pomen prakse in zahtev ESČP za izvedbo glavne obravnave v upravnem sporu. Ugotovitve študije so predstavili 29. novembra 2018 na strokovnem seminarju Glavna obravnava v upravnem sporu, ki je potekal na PF Univerze v Ljubljani in sta ga organizirala Katedra za upravno pravo PF Univerze v Ljubljani ter Inštitut za javno upravo pri PF Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Odvetniška nagrada, izračunana za namen povrnitve pravdnih stroškov

Avtor ni naveden, 10.1.2019

Odvetništvo in notariat

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Prvi odstavek 12. člena Zakona o odvetniški tarifi ni bil v neskladju z Ustavo v delu, po katerem se odvetniška nagrada, izračunana za namen povrnitve pravdnih stroškov, pri vrednostih predmeta nad 500.000 evrov za vsak začeti nadaljnji znesek 50.000 evrov zviša za 100 evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Soglasje obeh staršev za vključitev otroka v interesne dejavnosti

Avtor ni naveden, 10.1.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Pobudnica se je na Varuha človekovih pravic (Varuh) obrnila, ker oče njenih otrok ni želel dati soglasja k vključitvi otrok v interesne dejavnosti v vrtcu oziroma šoli, posledično pa otrok v te interesne dejavnosti ne more vključiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Sklenitev pogodbe - nesporazum - lastnosti predmeta pogodbe

Avtor ni naveden, 10.1.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Institut "nesporazuma", kot je urejen v 16. členu OZ, ne pokriva vseh nesoglasij med strankama - ne ureja namreč primerov nesoglasij o lastnostih predmeta pogodbe (in tudi ne nesoglasij o osebi, s katero se sklepa pogodba); te napake pokriva 46. člen OZ, ki ureja zmoto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Še o grožnjah in neveljavnosti pogodb

mag. Polona Kukovec, 10.1.2019

Obligacije

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 1-2/2019Z zanimanjem sem prebrala prispevek dr. Luigija Varanellija(v nadaljevanju: avtor), v katerem je kritičen do stališča Vrhovnega sodišča, zavzetega v sodbi, opr. št. II Ips 281/2017, z dne 1. februarja 2018. V prispevku preko razmerja med ničnostjo pogodbe in kaznivim dejanjem Vrhovnemu sodišču pripiše de facto izbris 45. člena Obligacijskega zakonika (OZ) iz našega pravnega reda, ker je sodišče v odločbi zavzelo stališče, da je nedopustna grožnja v konkretnem primeru, ko je bila stranka žrtev izsiljevanja, ki je pogodbo podpisala pod vplivom grožnje nasprotne stranke in sploh ni prejela izpolnitve, posledično pomenila ničnost pravnega posla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Še o teoriji predpogodbenih informacijskih in pojasnilnih dolžnosti

dr. Jorg Sladič, 10.1.2019

Obligacije

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 1-2/2019Moderno pogodbeno pravo poudarja izreden pomen predpogodbenih informacij, ki se jih nudi sopogodbeniku (tudi potrošniku) ob sklepanju pravnega posla. Šele ko razumemo pomen in vključitev pojasnilne dolžnosti glede predpogodbenih informacij v sistem zasebnega (civilnega) prava, lahko pravilno razumemo uporabo npr. Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Ta direktiva je sektorska, vklaplja se v sistem civilnega prava, ki velja v Sloveniji. Kljub temu da Obligacijski zakonik (OZ) temelji na Zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki je bil sodoben zakon, je koncept predpogodbene informacije oz. pojasnilne dolžnosti ob sklepanju pogodb še vedno podnormiran.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 1-2

Leto objave

2020(11) 2019(14) 2002(11)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B CĆČDĐEFG H IJ K L M NOP QR S Š TUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov