O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 49)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Izvršilno sodišče in presoja nepoštenosti pogojev

dr. Nana Weber, 18.7.2019

Obligacije, Civilni sodni postopki

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 28-29/2019Sodišče Evropske unije je odločilo, da je slovenska zakonodaja, ki sodišču v postopku izvršbe na podlagi pogodbe o hipotekarnem kreditu, sklenjene med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (v nadaljevanju: notarski zapis), onemogoča presojo nepoštenosti pogojev (na predlog potrošnika - dolžnika ali po uradni dolžnosti) in na tej podlagi odloži izvršbo, v neskladju s pravom EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - izločitev sodnika

Avtor ni naveden, 18.7.2019

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2019Ločevati je treba situacije, ko se pri izvrševanju kaznivega dejanja oseba, zoper katero prikriti preiskovalni ukrepi niso odrejeni, slučajno in nenadejano ujame v izvajanje ukrepov, odrejenih zoper drugo osebo, od situacij, ko se prikriti ukrepi z uporabo odredb, izdanih zoper druge osebe, osredotočeno izvajajo tudi zoper osebo, ki sodeluje pri izvrševanju kaznivega dejanja, zaradi katerega je bila odredba izdana. Na podlagi bolj kritične presoje spisovnega gradiva bi se v konkretni zadevi utegnilo izkazati, da so policisti brez ustrezne odobritve odredbodajalca v neki točki de facto sami razširili subjektivni domet sicer zakonitih odredb, izdanih zoper druge obsojence, na M. M. - s takim ravnanjem bi bilo poseženo v bistvo zahteve po predhodni kontroli teh ukrepov, ki posegajo v ustavne pravice posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Obravnava vlog procesno nesposobnih oseb v upravnem postopku

Tilen Majnik, 18.7.2019

Upravni postopek in upravne takse

Tilen Majnik, Pravna praksa, 28-29/2019V članku obravnavam zahteve, ki jih vložijo procesno nesposobne osebe, kako ta okoliščina vpliva na tek postopka in nekatere druge njegove institute, kot je npr. pravočasnost vloge. Opredeliti se nameravam do vprašanja, kako obravnavati vlogo procesno nesposobne osebe - npr. vlogo za otroške doklade, ki jo na center za socialno delo (CSD) vloži sedemletni otrok, ali vlogo osebe, ki ji je bila poslovna sposobnost odvzeta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Razveljavljena kazen odvetniku zaradi domnevnega zavlačevanja postopka

Urša Ravnikar Šurk, 18.7.2019

Odvetništvo in notariat

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 28-29/2019Okrožno sodišče je pritožnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja, ki je bil v vlogi zagovornika v kazenskem postopku, kaznovalo z denarno kaznijo 1.500 evrov zaradi zlorabe procesne pravice z namenom zavlačevanja postopka, kar naj bi storil s tem, ko vse do 12. marca 2018 ni dvignil vabila na glavno obravnavo, razpisano za 9. in 12. marca 2018, čeprav je bil o prispelem pismu obveščen 5. marca 2018 in je v času od 5. do 9. marca 2018 prevzemal sodno pošto v drugih zadevah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Avtorskopravni vidiki poskusov digitalizacije univerzalnega knjižnega fundusa

Luka Novak, 18.7.2019

Intelektualna lastnina

Luka Novak, Pravna praksa, 28-29/2019Google je v letu 2004 - ko je bil še na ravni ponudnika spletnega brskalnika, ni pa še imel statusa "spletnega velikana" - predstavil projekt Google Print Library Project, danes znan pod imenom Google Books, ki sta si ga še kot študenta Univerze v Stanfordu leta 1996 zamislila ustanovitelja Googla Sergey Brin in Larry Page. Projekt naj bi zajel celotno zakladnico človeškega znanja, s tem da bi digitaliziral knjižni fundus, dostopen v velikih knjižnicah. Google je v ta namen sklenil dogovore z velikimi knjižničnimi akterji, kot so harvardska knjižnica, knjižnica Univerze v Michiganu, oxfordska knjižnica in newyorška javna knjižnica. Naznanil je, da namerava poskenirati 150 milijonov knjig, dostopnih v sodelujočih knjižnicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prepovedani koncert in svoboda zbiranja

dr. Jernej Letnar Černič, 18.7.2019

Društva, javni shodi, prireditve, Upravni spor

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 28-29/2019Varovanje in uresničevanje svobode zbiranja je kot nujno potrebna voda za delovanje ustavne demokracije. Njena individualna in hkrati kolektivna narava posameznikom omogoča, da skupaj z drugimi ljudmi izražajo svoja stališča, ustvarjajo, tekmujejo in se udejstvujejo na številnih področjih družbenega življenja. Utemeljujejo jo vrednote pluralizma, strpnosti in širokosrčnosti, ki omogočajo javno in zasebno izražanje, izmenjavo in soočenje različnih stališč. Njena kolektivna pravna narava pa ji omogoča, da deluje kot sredstvo "participativne demokracije".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Slovenski potrošniki v izvršbi in dolgovi v švicarskih frankih

dr. Jorg Sladič, 18.7.2019

Civilni sodni postopki, TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 28-29/2019Slovenska javnost še ni posvetila veliko pozornosti nedavni odločbi Sodišča EU v zadevi Kuhar, ki se nanaša na problematiko izvršbe zaradi neplačila hipotekarnega dolga na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, s katerim je zavarovan dolg v švicarskih frankih. Sodišče EU je potrdilo stališče pravne stroke, ki je bilo izdelano za izvršilne sodnike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zbornik 11. konference kazenskega prava in kriminologije

Jan Stajnko, 18.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 28-29/2019Med 4. in 5. decembrom 2018 je v Portorožu potekala že 11. konferenca kazenskega prava in kriminologije. V okviru vsakoletnega druženja, ki predstavlja (še kako dobrodošel in nujen) most med dvema izhodiščno različnima strokama, je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Gre za čtivo, ki ga vsako leto z veseljem vzamem v roke, saj kot ogledalo odseva raven slovenskega kazenskega prava in kriminologije ter opozarja na nedavne premike in fokus raziskovalcev z obeh področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N

mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Nadzor nad nabranimi gobami in vprašanje ustreznosti pooblastil inšpektorjev

David Bertalanič, 19.7.2018

Inšpekcije

David Bertalanič, Pravna praksa, 28-29/2018Vsako leto proti koncu novembra se ob zaključku gobarske sezone v medijih začnejo pojavljati prispevki o posameznikih, ki so iz slovenskih gozdov želeli odnesti po več deset kilogramov gob in bili pri tem zaloteni. Ti medijski prispevki nas opominjajo tudi na tiste, ki naše gozdove varujejo pred prekomernim izkoriščanjem. Na podlagi tretjega odstavka 59. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) lahko pridobi na gobah lastninsko pravico vsakdo, vendar sme nabiralec v posameznem dnevu nabrati največ dva kilograma gob, tistim z največ sreče pa je dovoljeno poleg te količine domov odnesti tudi gobo, ki je težja od dveh kilogramov. Navedene omejitve so zapisane v 5. členu Uredbe o varstvu samoniklih gliv (v nadaljevanju uredba). Nadzor nad izvajanjem tako te uredbe kot tudi drugih pravnih predpisov, na katere se bom skliceval v nadaljevanju, nadzirajo inšpektorji raznih inšpektoratov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Vodenje registrov upravnikov stavb

Avtor ni naveden, 19.7.2018

Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2018Za vodenje registra upravnikov stavb na območju Mestne občine Ljubljana je pristojen Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Problem identifikacijskih podatkov po ZPP-E

Ana Hederih, 19.7.2018

Civilni sodni postopki

Ana Hederih, Pravna praksa, 28-29/2018Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je med drugim prinesla spremembe tudi v delu, ki se nanaša na identifikacijske podatke pravdnih strank. Takšna ureditev naj bi pripomogla k lažji kasnejši izvršitvi sodbe. Takšnemu argumentu seveda kaže pritrditi, vendarle pa se odpira vprašanje, ali pripomore tudi k lažjemu uveljavljanju zahtevkov v samem pravdnem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Ravnanje z odpadki v luči institutov stvarnega prava

Nejc Zemljak, 19.7.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 28-29/2018Spominjam se, kako so mi v prvem letniku pri Rimskem pravu domišljijo burili instituti, kot so opuščene stvari (res derelicta), pridobitev lastninske pravice z okupacijo in najdba zaklada. Le kdo kot otrok ni sanjal o najdbi zaklada? Predstavljajte si presenečenje, ko otrok kot mladenič ugotovi, da pravo dejansko ureja tudi to. V glavi so se mi pravne določbe mešale s črnimi skrinjami, polnimi draguljev in zlatih palic. Kasneje, ko sem v okviru stvarnega prava prišel do ugotovitve, da celo (takrat) sveži Stvarnopravni zakonik (SPZ) vsebuje določbo s tako romantičnim imenom, kot je najdba zaklada, je bilo navdušenje manjše, saj sem takrat pojme že znal postaviti v širši kontekst. Do danes so se tedanje romantične predstave razblinile in dale določbam SPZ o opuščenih stvareh in zakladih prozaično vsebino. V tem članku me vodi prepričanje, da je opustitev lastninske pravice v našem pravu dejansko zelo normirana, vendar mogoče nekoliko v presenetljivi luči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Objava rezultatov športnih tekmovanj

Matej Vošner, 19.7.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 28-29/2018Pod kakšnimi pogoji je dopustno objaviti rezultate tekmovanj in ali se za objavo zahteva pisno soglasje tekmovalcev ali pa zadostuje že, da je to navedeno v pravilniku tekmovanja? Ali je možno tekmovalca, ki ne poda soglasja, zavrniti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Kratka zgodba o preprostem vprašanju

dr. Zvonko Fišer, 19.7.2018

Kazenski postopek

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 28-29/2018V zadnjih tednih slovensko pravniško javnost - a ne samo pravniške - zaposluje vprašanje, ali je treba rezultate prikritih preiskovalnih ukrepov prav zares uničiti, če državni tožilec v dveh letih od trenutka, ko so bili pridobljeni, ne sproži kazenskega pregona. Tako nekako pravi zakon, prepir pa se je vnel glede narave tega roka, namreč ali je rok instrukcijski ali prekluziven, kot rečemo pravniki. Če je rok prekluziven, z njegovim potekom pade zastavica: pridobljeni podatki, morda tudi dokazi, postanejo neveljavni in jih v kazenskem postopku ni več dopustno uporabiti. Če je rok instrukcijski, pa je, nasprotno, le okviren. Treba ga je spoštovati, toda če pride do prekoračitve, hujših posledic z vidika uporabe dokazov najbrž ne bo; morda bo prišlo do odgovornosti tistega, ki je zamudo povzročil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Intelektualna lastnina in brexit

Avtor ni naveden, 19.7.2018

Intelektualna lastnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2018Izstop Združenega Kraljestva iz EU bo vplival tudi na področje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Pristojnost ustavnosodne presoje

Avtor ni naveden, 19.7.2018

Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2018Zahteva za oceno ustavnosti 12. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (Ur. l. RS, št. 99/13) se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 20.7.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 28-29/2017Sodbe Sodišča 15. junij, 21. junij in 22. junij
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Varstvo nevpisanih lastninskih položajev

dr. Matjaž Tratnik, 20.7.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 28-29/2017Vpis v zemljiško knjigo je konstitutivna predpostavka pridobitve lastninske pravice na nepremičninah le v primeru pravnoposlovne pridobitve. Na podlagi zakona, dedovanja in odločbe državnega organa pa se pridobi lastninska pravica izvirno brez vpisa v zemljiško knjigo, ki ima v teh primerih le publicitetno funkcijo. Medtem ko pri pridobitvah z dedovanjem in na podlagi odločbe državnega organa praviloma pride do vpisa novega lastnika v zemljiško knjigo, ostajajo pridobitve na podlagi zakona največkrat nevpisane. V takšnih primerih je zemljiškoknjižno stanje nepremičnine napačno, kar povzroča konflikte med imetniki nevpisanih pravic na nepremičnini in tretjimi, ki za njimi pridobijo pravice na isti nepremičnini. Tu igra ključno vlogo načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Izzivi in dileme ob uveljavitvi novega Zakona o prijavi prebivališča

dr. Kornelija Marzel, 20.7.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Kornelija Marzel, Pravna praksa, 28-29/2017Področje prijave prebivališča je sprva urejal Zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (1983), prijavno-odjavno obveznost tujcev pa Zakon o tujcih (1991), dokler ni bil leta 2001 sprejet Zakon o prijavi prebivališča, ki naj bi zagotovil popolnost evidenc stalno in začasno prijavljenih oseb na območju Republike Slovenije. Na težave pri izvajanju omenjenega predpisa je Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) opozoril že tretje leto po njegovem sprejemu. Vse od takrat so bila intenzivna Varuhova prizadevanja za spremembe na navedenem področju in med drugim za drugačno ureditev zakonskega prebivališča predvsem zato, da se ne bi več dogajali primeri, ko posameznik zaradi izgube stanovanja izgubi tudi prijavo prebivališča in vse ostale pravice, ki se na to vežejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Neustavnost (dela) ureditve izvršbe na podlagi verodostojne listine

Kristijan Anton Kontarščak, 20.7.2017

Civilni sodni postopki

Kristijan-Anton Kontarščak, Pravna praksa, 28-29/2017Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ureja tudi izvršbo na podlagi verodostojne listine. Omenjena ureditev v praksi ne povzroča težav, če le upnik pravočasno vloži obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi, s katerim izpodbija sklep v delu, ki dolžniku nalaga, da poravna terjatev. V tem primeru bo namreč sodišče vsebinsko odločalo o ugovornem razlogu. Če je ugovorni razlog, da terjatev ne obstaja (ali pa kakršen koli drug razlog v zvezi z terjatvijo), se bo ugovorni razlog vsebinsko presojal v pravdnem postopku z vsemi procesnimi jamstvi, ki jih daje Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v takšnem postopku. V skladu z 62. členom ZIZ namreč sodišče v primeru ugovora razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja ter opravljena izvršilna dejanja. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Sodba v imenu temeljne norme

Svetlič Rok, Letnar Černič Jernej, 20.7.2017

Sodišča

dr. Rok Svetlič, dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 28-29/2017Vrhovno sodišče je konec letošnjega maja podalo sodbo v opravilni zadevi I Ips 306/2009, v kateri je hči Viktorja Habiča z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljala razveljavitev sodbe "Izrednega vojaškega sodišča narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije", izrečene na t. i. kočevskem procesu oktobra leta 1943, s katero je bil njen oče (poleg številnih drugih) med drugim zaradi "narodnega izdajstva" po ekspresnem postopku obsojen na smrtno kazen. Vrhovno sodišče je njeno zahtevo zavrnilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Osredotočenost suma pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti

mag. Luka Vavken, 20.7.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 28-29/2017Materialnopravna vprašanja, povezana s kaznivim dejanjem povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza, objektivni pogoj kaznivosti, odgovornost za hujšo posledico, krivda, ravnanje v skrajni sili, ločevanje tega kaznivega dejanja od drugih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa in podobno - so v slovenski kazenskopravni dogmatiki in sodni praksi relativno dobro raziskana. Manj pozornosti je namenjene procesnemu vidiku obravnavanja oziroma preiskovanja tega kaznivega dejanja. Pri tem ne merim na metode policijskega dela ter s strokovno-tehničnega vidika izjemno zahtevno zavarovanje in zbiranje dokazov, temveč na procesni položaj povzročitelja tega kaznivega dejanja. Preprosto povedano, gre za vprašanje, kdaj se sum pri preiskovanju kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti v tolikšni meri osredotoči na določeno osebo, da ta postane subjekt procesnih upravičenj, predvsem privilegija zoper samoobtožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Razlaga pravne praznine v korist obsojenca

Alenka Antloga, 20.7.2017

Varstvo človekovih pravic, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Antloga, Pravna praksa, 28-29/2017Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Boštjana Koprivnikarja s šestimi glasovi proti enemu odločil, da je prišlo do kršitve 7. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Zakaj do preklica ne bom predaval?

Tomaž Pavčnik, 20.7.2017

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 28-29/2017V uradu predsednika Vrhovnega sodišča so pripravili pravni akt, ki nosi naslov Smernice za postopanje v posebnih primerih dela in izobraževanja sodnikov. Tu ne gre varčevati z besedami: to dejanje ni skladno s tisto vrsto pameti, ki je bila podeljena človeku, da bi se gibal, živel in ustvarjal na tem planetu. Te smernice sodnikom, ki sodelujejo kot predavatelji, določajo nekatere obveznosti celo v primerih, ko je organizator izobraževanja Center za izobraževanje v pravosodju Ministrstva za pravosodje. Osrednja obveznost je, da nadomestijo "čas, potreben za izvedbo dela" oziroma "izrabijo dopust" ali "uveljavljajo odsotnost brez nadomestila plače". Te obveznosti pa so prosti, če se odpovedo honorarju.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28-29

Leto objave

2019(9) 2018(8) 2017(9) 2011(13)
2002(10)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B CĆČ D ĐEF G H IJK L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov