Literatura

Stran 1 / 1 Dokumenti od 1 do 9 (od skupaj 9)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2017⁄28-29	Zakaj do preklica ne bom predaval? Tomaž Pavčnik, 20.7.2017 Sodišča
	Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 28-29/2017V uradu predsednika Vrhovnega sodišča so pripravili pravni akt, ki nosi naslov Smernice za postopanje v posebnih primerih dela in izobraževanja sodnikov. Tu ne gre varčevati z besedami: to dejanje ni skladno s tisto vrsto pameti, ki je bila podeljena človeku, da bi se gibal, živel in ustvarjal na tem planetu. Te smernice sodnikom, ki sodelujejo kot predavatelji, določajo nekatere obveznosti celo v primerih, ko je organizator izobraževanja Center za izobraževanje v pravosodju Ministrstva za pravosodje. Osrednja obveznost je, da nadomestijo "čas, potreben za izvedbo dela" oziroma "izrabijo dopust" ali "uveljavljajo odsotnost brez nadomestila plače". Te obveznosti pa so prosti, če se odpovedo honorarju.
Pravna praksa, 2017⁄28-29	Razlaga pravne praznine v korist obsojenca Alenka Antloga, 20.7.2017 Varstvo človekovih pravic, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Alenka Antloga, Pravna praksa, 28-29/2017Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Boštjana Koprivnikarja s šestimi glasovi proti enemu odločil, da je prišlo do kršitve 7. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Pravna praksa, 2017⁄28-29	Menjava gesla za dostop do predala e-pošte Matej Vošner, 20.7.2017 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Matej Vošner, Pravna praksa, 28-29/2017Ali je dopustna ureditev, ko je zaradi težave na portalu operaterja elektronskih komunikacij geslo samostojnih poštnih predalov možno spremeniti le s klicem na številko klicnega centra, in ne na način, da se z geslom nihče ne bi seznanil?
Pravna praksa, 2017⁄28-29	Osredotočenost suma pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti mag. Luka Vavken, 20.7.2017 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 28-29/2017Materialnopravna vprašanja, povezana s kaznivim dejanjem povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza, objektivni pogoj kaznivosti, odgovornost za hujšo posledico, krivda, ravnanje v skrajni sili, ločevanje tega kaznivega dejanja od drugih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa in podobno - so v slovenski kazenskopravni dogmatiki in sodni praksi relativno dobro raziskana. Manj pozornosti je namenjene procesnemu vidiku obravnavanja oziroma preiskovanja tega kaznivega dejanja. Pri tem ne merim na metode policijskega dela ter s strokovno-tehničnega vidika izjemno zahtevno zavarovanje in zbiranje dokazov, temveč na procesni položaj povzročitelja tega kaznivega dejanja. Preprosto povedano, gre za vprašanje, kdaj se sum pri preiskovanju kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti v tolikšni meri osredotoči na določeno osebo, da ta postane subjekt procesnih upravičenj, predvsem privilegija zoper samoobtožbo.
Pravna praksa, 2017⁄28-29	Sodba v imenu temeljne norme Svetlič Rok, Letnar Černič Jernej, 20.7.2017 Sodišča
	dr. Rok Svetlič, dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 28-29/2017Vrhovno sodišče je konec letošnjega maja podalo sodbo v opravilni zadevi I Ips 306/2009, v kateri je hči Viktorja Habiča z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljala razveljavitev sodbe "Izrednega vojaškega sodišča narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije", izrečene na t. i. kočevskem procesu oktobra leta 1943, s katero je bil njen oče (poleg številnih drugih) med drugim zaradi "narodnega izdajstva" po ekspresnem postopku obsojen na smrtno kazen. Vrhovno sodišče je njeno zahtevo zavrnilo.
Pravna praksa, 2017⁄28-29	Luksemburška kronika Toni Tovornik, 20.7.2017 Sodišča
	Toni Tovornik, Pravna praksa, 28-29/2017Sodbe Sodišča 15. junij, 21. junij in 22. junij
Pravna praksa, 2017⁄28-29	Neustavnost (dela) ureditve izvršbe na podlagi verodostojne listine Kristijan Anton Kontarščak, 20.7.2017 Civilni sodni postopki
	Kristijan-Anton Kontarščak, Pravna praksa, 28-29/2017Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ureja tudi izvršbo na podlagi verodostojne listine. Omenjena ureditev v praksi ne povzroča težav, če le upnik pravočasno vloži obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi, s katerim izpodbija sklep v delu, ki dolžniku nalaga, da poravna terjatev. V tem primeru bo namreč sodišče vsebinsko odločalo o ugovornem razlogu. Če je ugovorni razlog, da terjatev ne obstaja (ali pa kakršen koli drug razlog v zvezi z terjatvijo), se bo ugovorni razlog vsebinsko presojal v pravdnem postopku z vsemi procesnimi jamstvi, ki jih daje Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v takšnem postopku. V skladu z 62. členom ZIZ namreč sodišče v primeru ugovora razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja ter opravljena izvršilna dejanja. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču.
Pravna praksa, 2017⁄28-29	Izzivi in dileme ob uveljavitvi novega Zakona o prijavi prebivališča dr. Kornelija Marzel, 20.7.2017 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	dr. Kornelija Marzel, Pravna praksa, 28-29/2017Področje prijave prebivališča je sprva urejal Zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (1983), prijavno-odjavno obveznost tujcev pa Zakon o tujcih (1991), dokler ni bil leta 2001 sprejet Zakon o prijavi prebivališča, ki naj bi zagotovil popolnost evidenc stalno in začasno prijavljenih oseb na območju Republike Slovenije. Na težave pri izvajanju omenjenega predpisa je Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) opozoril že tretje leto po njegovem sprejemu. Vse od takrat so bila intenzivna Varuhova prizadevanja za spremembe na navedenem področju in med drugim za drugačno ureditev zakonskega prebivališča predvsem zato, da se ne bi več dogajali primeri, ko posameznik zaradi izgube stanovanja izgubi tudi prijavo prebivališča in vse ostale pravice, ki se na to vežejo.
Pravna praksa, 2017⁄28-29	Varstvo nevpisanih lastninskih položajev dr. Matjaž Tratnik, 20.7.2017 Lastnina in druge stvarne pravice
	dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 28-29/2017Vpis v zemljiško knjigo je konstitutivna predpostavka pridobitve lastninske pravice na nepremičninah le v primeru pravnoposlovne pridobitve. Na podlagi zakona, dedovanja in odločbe državnega organa pa se pridobi lastninska pravica izvirno brez vpisa v zemljiško knjigo, ki ima v teh primerih le publicitetno funkcijo. Medtem ko pri pridobitvah z dedovanjem in na podlagi odločbe državnega organa praviloma pride do vpisa novega lastnika v zemljiško knjigo, ostajajo pridobitve na podlagi zakona največkrat nevpisane. V takšnih primerih je zemljiškoknjižno stanje nepremičnine napačno, kar povzroča konflikte med imetniki nevpisanih pravic na nepremičnini in tretjimi, ki za njimi pridobijo pravice na isti nepremičnini. Tu igra ključno vlogo načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
<< Prejšnja \| Stran: 1 \| Naslednja >>