O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 13
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 306)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Ob šestdesetletnici Inštituta za kriminologijo

dr. Ljubo Bavcon, 18.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 49-50/2014Ob šestdesetletnici Inštituta za kriminologijo bom poskušal prikazati čas, razmere in okoliščine, v katerih je nastal. Pri tem upam, da bom bralcem približal inštitutovo tedanjo (in kot vse kaže, tudi še sedanjo) temeljno humanistično nazorsko usmeritev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Izvršitev odvzema premoženja po ZOPNI

Hinko Jenull, 18.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 49-50/2014Postopki na podlagi prvih tožb po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), pri čemer je ena od pravdnih zadev že pravnomočno končana, v praksi odpirajo vprašanje izvršitve sodbe, s katero se premoženje odvzame. Pomanjkljive, nejasne in deloma nasprotujoče si določbe zakona omogočajo različne razlage tako glede vrste postopka, v katerem se sodba izvrši, kot tudi glede pristojnosti za predlaganje uvedbe, dovolitev in vodenje izvršbe ter za opravo posameznih izvršilnih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Se mora posameznik z vstopom v poslovni svet res v celoti odpovedati svoji zasebnosti?

Mojca Prelesnik, 18.12.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 49-50/2014Ministrstvo za pravosodje je pripravilo novelo Zakona o sodnem registru (ZSReg), katere posledica bo, da bodo na spletu zbirno (na enem mestu) dostopni vsi podatki o tem, v katerih poslovnih subjektih vse je posameznik ustanovitelj (družbenik), član uprave ali nadzornega sveta, in to na način iskanja po imenu in priimku osebe. Predlagatelj kot temeljni cilj, za katerega si prizadeva sprememba novele, navaja varnost pravnega prometa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Zastaranje terjatev upravnika večstanovanjske stavbe do etažnih lastnikov

Avtor ni naveden, 18.12.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2014Na podlagi 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ zastarajo terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, v enem letu. Zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo (drugi odstavek 355. člena OZ). Presoja sodišč prve in druge stopnje, da so terjatve tožeče stranke, ki izvirajo iz računov, izstavljenih pred 1. januarjem 2010, zastarale, je pravilna. Tudi terjatev za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik založil za etažnega lastnika, namreč zastara v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo tri mesečno oziroma v krajših rokih. Slednje je edina razlikovalna okoliščina, ki vpliva na uporabo posebnega, krajšega zastaralnega roka namesto splošnega 5-letnega zastaralnega roka. Na uporabo zastaralnega roka v tem primeru ne vpliva pravna podlaga obligacijskega razmerja, saj za to v zakonu ni najti podlage.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe

Avtor ni naveden, 18.12.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2014Od 17. novembra 2011 aktivni družbeniki pravnih oseb, izbrisanih po tem datumu, za njihove obveznosti ne odgovarjajo več. Pri tem ni pomembno, ali gre za obveznosti pravnih oseb, proti katerim so upniki pred izbrisom že pridobili pravnomočno odločbo o poplačilu obveznosti (ali proti katerim so sprožili ustrezne postopke za pridobitev take odločbe ali pa takih postopkov še niti začeli niso). Odločilen je samo datum prenehanja pravne osebe, pri gospodarskih družbah torej datum njenega izbrisa iz sodnega registra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Umik povezav do strokovnih člankov iz rezultatov iskanja po osebnem imenu

Irena Vovk, 18.12.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2014Ali lahko posameznik v okviru zahtevka za umik določenih rezultatov spletnega iskanja po njegovem osebnem imenu od ponudnika spletnega iskalnika, kot sta Google ali Najdi.si, v smislu nedavne odločbe Sodišča EU v zadevi C-131/12 zahteva tudi umik povezav do svojega diplomskega dela oziroma do svojih strokovnih člankov ali pa glede teh povezav prevlada interes javnosti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Jamčevanje za stvarne napake - OZ - ZVPot

Avtor ni naveden, 18.12.2014

TRGOVINA, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2014Sodba II Ips 68/2012, 18. september 2014 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Cp 326/2011) ZVPot pravnih posledic stvarnih napak na nepremičninah ne ureja, zato je treba uporabiti OZ. OZ - prvi, drugi in tretji odstavek 468. člena ZVPot - 1. in 37.c člen Iz obrazloži
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Dostop ponudnika internetnih storitev do mrežne opreme

Irena Vovk, 18.12.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2014Ali je z vidika zasebnosti oziroma varstva osebnih podatkov sporno, da lahko tehnično osebje ponudnika internetnih storitev oddaljeno dostopa do uporabniškega oziroma administratorskega vmesnika na mrežni opremi, ki jo je posodilo (modem) posamezniku? Ali je sporno, da lahko dostopajo do e-pošte, ki jo je posameznik odprl pri istem ponudniku interneta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Vloga centra za socialno delo pri urejanju stikov

mag. Nada Caharijaz Ferme, 11.12.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 48/2014Vloga centrov za socialno delo (CSD) se je na področju urejanja stikov med otrokom in starši v dobrih desetih letih precej spremenila. Do 1. maja 2014, dokler ni začela veljati novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-C), ki je prinesla spremembe in dopolnitve tudi na področje stikov, so o stikih odločali CSD, po tem datumu pa imajo ti predvsem svetovalno vlogo. Pričakovanja tistih, ki želijo imeti stike z otrokom, so do CSD običajno dosti večja kot pristojnosti, ki jih CSD daje zakonodajalec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Pogoji in omejitve registracije trirazsežne znamke

Klemen Pohar, 11.12.2014

Lastnina in druge stvarne pravice

Klemen Pohar, Pravna praksa, 48/2014Znak, kot ga opredeljuje Direktiva 2008/95/ES, obsega tudi trirazsežne znake, zato je tudi te znake mogoče registrirati kot znamke. Pri registraciji trirazsežnega znaka je treba posebej paziti na nekatere splošne pogoje za registracijo znamke in na posebne omejitve, ki se nanašajo na registracijo nekaterih oblik. Najprej je treba paziti, da oblika, ki se jo želi registrirati, ni določena preširoko. Nadalje je treba paziti, da ima znak, ki se ga želi registrirati, razlikovalni učinek. Poleg tega je treba paziti tudi, da trirazsežni znak ni sestavljen izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga, iz oblike, ki je nujna za dosego tehničnega učinka, ali iz oblike, ki daje blagu bistveno vrednost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Prevzem dokumentacije družbe v stečaju

Irena Vovk, 11.12.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 48/2014Družba (pravna oseba zasebnega prava) je najprej od družbe v stečaju v najem vzela poslovno enoto tehničnih pregledov, nato pa je na dražbi kupila omenjeno nepremičnino poslovne enote, saj namerava nadaljevati dejavnost družbe v stečaju. Stečajnega upravitelja zanima, ali lahko družbi v hrambo posreduje arhiv družbe v stečaju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Javna objava učiteljevega urnika

Irena Vovk, 11.12.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 48/2014Učitelj navaja, da imajo šole zelo različno prakso glede javne objave urnikov učiteljev na svojih spletnih straneh. Nekatere sploh nič ne objavljajo, nekatere objavljajo zgolj urnike oddelkov, nekatere pa tudi urnike učiteljev (taka je namreč praksa na šoli, na kateri učitelj poučuje). Čeprav nekateri učitelji menijo, da objavljeni urniki predavanj ne odražajo njihovega celovitega dela, vodstvo šole odgovarja, da so učitelji javni uslužbenci in da je javna objava nujna in dovoljena. Ali je javna objava urnikov učiteljev v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Ali je pisanje, poslano policiji po elektronski pošti, lahko obravnavano kot zahteva za sodno varstvo?

Ivan Šelih, 11.12.2014

Upravni postopek in upravne takse

Ivan Šelih, Pravna praksa, 48/2014Ob razvoju elektronskih poti komuniciranja in vse širši uporabi elektronskih poti komuniciranja se postavljajo tudi vprašanja o poslovanju organov z vlogami, prejetimi po elektronski poti. Kot kaže v nadaljevanju predstavljeni primer pri Varuhu človekovih pravic RS, je tudi v tem primeru treba skrbno obravnavati prejete vloge in spoštovati vse predpise, ki urejajo to problematiko. Ker menimo, da je primer zanimiv tudi za bralce Pravne prakse, želimo nanj s tem prispevkom še posebej opozoriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Razlaga pogodbe o vezavi tolarskih sredstev - "Modro varčevanje"

Avtor ni naveden, 11.12.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2014Revizijske navedbe, da izpodbijana pogodbena določba ni sporna in nejasna, ker jasno določa, da se obrestne mere določajo skladno s sklepi toženke, ki veljajo ob vsakokratni obnovitvi vezave, so neutemeljene. Kot sta nižji sodišči že pravilno pojasnili, je v sporni določbi določeno tudi, da se pri prvih šestih obnovitvah realna obrestna mera poveča. Ker so bili ob obnovitvi vezave v veljavi sklepi banke, ki so obrestne mere zniževali, teh sklepov ni bilo mogoče upoštevati. 5. člen pogodbe je na podlagi jezikovne in logične razlage jasno pomensko zaprt navzdol (torej da se smejo obrestne mere zgolj zviševati, ne pa tudi zniževati), nejasen oziroma pomensko odprt pa navzgor v smislu stopnje zviševanja obrestne mere. S tem je bila spornost 5. člena pogodbe v tej pravdi izkazana. V takem položaju pa zakon narekuje ugotavljanje skupnega namena pogodbenih strank in razumevanje sporne določbe v smislu načel obligacijskega prava (drugi odstavek 99. člena ZOR).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Veseli december

Hinko Jenull, 11.12.2014

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 48/2014December je čas obračunov, napovedi in pričakovanj, tudi v pravosodju. Kaj lahko rečemo, če se ozremo nazaj in pogledamo naprej? Za nami je leto velikih kazenskih procesov, v katerih se je sodstvo dokončno uveljavilo kot suvereni nosilec oblasti, ki je ne izvršuje le v imenu ljudstva, ampak - s številnimi obsodilnimi sodbami - tudi po njegovi večinski volji. Državni tožilci in kazenski sodniki so s svojimi odločitvami zaznamovali celotno družbeno dogajanje, sodbe v odmevnih zadevah je javnost dojemala kot preizkusne kamne v delovanju pravne države. Še več. Kazalo je (in še bolj kaže), da bosta od izida posameznih postopkov, zlasti pred Vrhovnim in Ustavnim sodiščem, odvisni politična prihodnost in usoda naroda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Uporaba e-naslovov

Irena Vovk, 4.12.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 47/2014Družba za obveščanje širše javnosti med drugim uporablja tudi e-pošto (tedenske e-novice, vabila na dogodke, obvestila o odprtih razpisih ipd.). E-naslove je pridobila s privolitvijo posameznikov za obdelavo osebnih podatkov. V svoji bazi pa ima družba tudi e-naslove, ki jih je pridobila na sestankih na terenu, v telefonskih pogovorih, pri svetovanju prek e-pošte, pri osebnem svetovanju, prek udeležbe na dogodkih itd. Ali lahko v adremo za pošiljanje e-pošte (po drugem odstavku 158. člena ZEKom-1) družba doda tudi te e-naslove, čeprav nima dokazila o privolitvah? Ali sme v adremo dodati e-naslove podjetij (na primer infoŽpodjetje.si)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Med sivino vsakdana in črnilom hobotnice

Nika Skvarča, 4.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nika Skvarča, Pravna praksa, 47/2014Če bolj ali manj redno spremljate medijske novice, veste, da so vseobsegajoči internetni nadzor, dokapitalizacija bank, vladavina lobistov, sporne "davčne oaze" in z njimi povezano pranje denarja ter za nameček še dolgotrajno poročanje o "političnih procesih" postali siv vsakdanjik slehernika pred televizijskim ekranom. Sprva osupljive, živce parajoče novice zaradi njihove vsakdanjosti postajajo vse bolj sive. Njihov odtenek sivine pa na žalost spodbudi le še refleks zehanja. Kako naj si drugače pojasnim pojav, da se človeka prav nič več ne dotakne informacija o višini, oblikah in inovativnih načinih "plemenitenja" premoženja najbogatejšega Slovenca, hkrati pa nas nadvse razjezi ugotovitev, da njegovih vzmetnic ne prodajajo več po akcijskih cenah? Edina sivina in z njo povezana apatičnost, ki se je med 25. in 26. novembrom podila okrog Čateža, je bila tista, povezana z vremenom. Že sedma konferenca kazenskega prava in kriminologije je namreč poskrbela za barvit prikaz spopada med (ostarelim) pravnim sistemom in (sodobno) korporacijsko kriminaliteto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Zastaralni roki za terjatve upravnikov

Kremzer Mlinar Nuša, Harb Ana, Železnik Jana, 4.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Nuša Kremzer-Mlinar, Ana Harb, Jana Železnik, Pravna praksa, 47/2014Vrhovno sodišče RS je v sodbi III Ips 23/2014 z dne 2. septembra 2014 zavzelo stališče, da terjatve upravnikov za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založi za lastnike stanovanj, zastarajo v enoletnem zastaralnem roku po 6. točki prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (OZ). S tem je odpravilo dilemo v zvezi z dolžino zastaralnega roka za terjatve upravnikov večstanovanjskih stavb. Sporno pa ostaja vprašanje, ali v enakem roku zastarajo tudi terjatve upravnikov poslovnih stavb in stavb, v katerih so tako stanovanjski kot tudi poslovni prostori.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Ukrepi prestrukturiranja velike ali srednje družbe v postopku prisilne poravnave

dr. Nina Plavšak, 4.12.2014

Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 47/2014Ureditev prisilne poravnave v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)1 je bila z zadnjo novelo (ZFPPIPP-F)2 dopolnjena s posebnimi pravili o prisilni poravnavi nad srednjo ali veliko družbo. V slabem letu po uveljavitvi novele ZFPPIPP-F3 je bila v poslovni praksi že uporabljena večina novih pravnih institutov. V tem prispevku so obravnavani položaji in pravna vprašanja glede ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki lahko nastanejo v teh postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Nadaljevano kaznivo dejanje v novejši sodni praksi

Nina Židanik, 4.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 47/2014Konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja je izoblikovala sodna praksa zaradi poenostavitve odmere kazni serijskim izvrševalcem istih oziroma istovrstnih kaznivih dejanj. Danes kljub temu da je zakonodajalec s sprejemom Kazenskega zakonika (KZ-1) nadaljevano kaznivo dejanje uzakonil, Vrhovno sodišče RS s svojimi sodbami še naprej pomembno vpliva na razumevanje namena tega instituta in na možnost njegove uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Ostreje proti lažnim izjavam v ugovoru zoper izvršbo

Igor Kadunc, 4.12.2014

Civilni sodni postopki

Igor Kadunc, Pravna praksa, 47/2014V gospodarstvu smo vsi pozdravili ukrepe, da bi postale izterjave nespornih dolgov učinkovitejše. Vendar je razočaranje veliko, ko spoznaš, da ima tudi tu sistem luknje. Da se ga da izigravati tako, da je ostalo pravzaprav vse po starem. Postaneš pa besen, ko vidiš, da se to jemlje kot nekaj normalnega, da se nihče ne trudi lukenj, ki so ostale ali nastale v zakonodaji, ustrezno zamašiti. Če prav razumem članek Ambroža Cvahteta, se pojavlja pod vprašaj celotna ideja, ker naj bi dolžniki ne imeli dovolj pravic ... Tega sicer ne razumem povsem, kajti sklep, izdan v elektronskem postopku, lahko dolžnik takoj zaustavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Vse bolj invazivne oblike obdelave podatkov potrošnikov

Helena Uršič, 27.11.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Helena Uršič, Pravna praksa, 46/2014Ali lahko pravo varstva podatkov, kot ga poznamo danes, obstane v dobi velikih podatkov (angl. big data) in ustrezno odgovarja izzivom sodobnih tehnologij? Ali je napočil čas, ko bodo delo informacijskih pooblaščencev po Evropi prevzele nevladne organizacije, bolj naklonjene zastopanju interesov posameznika? Kolikšna je vrednost naših osebnih podatkov na trgu in kako ublažiti informacijsko asimetrijo na njem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Globa naj ne bo ne prenizka ne previsoka

Mojca Prelesnik, 27.11.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Prekrški

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 46/2014Pred kratkim smo pri Informacijskem pooblaščencu prejeli zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval informacije o izrečenih globah za prekrške po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), in sicer zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke. Prosilec je zahteval seznanitev z globami, ki so bile izrečene v zadnjih petih letih in so bile višje od 9.000 evrov. Informacije, ki smo jih pripravili in poslali prosilcu, so vnovič opozorile na vprašanje, ki nam povzroča težave že nekaj let. Državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov so namreč policistom zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke v zadnjih petih letih devetkrat izrekli globe, višje od 9.000 evrov. Štiri najvišje globe so znašale celo 20.000 evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Kritje stroškov predlagateljevega pravnega pooblaščenca pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine

dr. Saša Prelič, 27.11.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 46/2014V položajih, ko Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) upravičencem priznava pravico do primerne denarne odpravnine, je za varovanje njihovega interesa pred tveganjem, da zavezanec za njeno izplačilo višine ne bi določil ustrezno (primerno), zakon predvidel možnost sodnega preizkušanja njene primernosti. Preizkus se opravi v nepravdnem postopku posebne vrste, vanj pa se kot ekspertno telo praviloma vključuje poravnalni odbor, pred katerim lahko udeleženci postopka sklenejo tudi poravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Skrajšani postopek v kazenski zadevi Patria (II.)

Marko Stupica, 27.11.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Marko Stupica, Pravna praksa, 46/2014Mag. Andrej Ferlinc, vrhovni državni tožilec, svetnik, v svojem nedavnem uvodniku Z ideologijo proti pravosodju in pravurazpravlja o želji po prevladi skrajnih ideologij nad pravosodjem s ciljem, da bi to postalo šibko in nedelujoče ter v interesu tistih, ki ne želijo živeti po pravu, ki je sicer do korupcije in drugih oblik organiziranega kriminala precej tolerantno.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 13 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(8) 48(7) 47(6) 46(9)
45(6) 44(6) 42-43(8) 40-41(7)
39(4) 38(6) 37(8) 36(7)
35(7) 34(7) 33(6) 31-32(18)
29-30(12) 28(12) 27(8) 26(7)
24-25(8) 23(7) 22(5) 21(6)
20(7) 19(8) 18(7) 16-17(9)
15(7) 14(8) 13(9) 12(4)
11(6) 10(6) 9(5) 8(11)
5(6) 4(7) 3(8) 2(10)
1(3)

Leto objave

< Vsi
2014(306)
> Januar(28) > Februar(17) > Marec(21) > April(33) > Maj(28) > Junij(20) > Julij(39) > Avgust(24) > September(29) > Oktober(17) > November(29) > December(21)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov